Včasih nas življenje samo spomni, kaj je zares pomembno. Za nekatere je to trenutek na poroki, ko se dva človeka pred svojimi najbližjimi odločita za skupno življenje. Za druge je to tiho jutro ob morju, sprehod brez telefona, nekaj globokih vdihov ali večer, ko prvič po dolgem času ne čutimo potrebe, da bi še nekaj uredili, odgovorili, dokončali. Ljubezen nas lahko spremeni. A spremeni nas lahko tudi počitek. Ne zato, ker bi bili med počivanjem bolj produktivni. Ampak zato, ker se takrat končno lahko vrnemo k sebi.
Morda ne potrebujemo še ene stvari, ki jo moramo narediti. Morda potrebujemo dovoljenje, da za trenutek preprosto obstanemo.
Kdaj smo pozabili, da smemo počivati?
Živimo v času, ko je biti zaposlen skoraj postalo statusni simbol. Polni urniki, nenehna dosegljivost, obvestila, opravila, pričakovanja, služba, družina, odnosi, družbena omrežja …In nekje med vsem tem se lahko zgodi, da začnemo počitek dojemati kot nekaj, kar si moramo zaslužiti. Najprej moramo opraviti vse obveznosti. Poskrbeti za druge. Dokončati delo. Pospraviti. Odgovoriti na sporočila. Biti na voljo. In šele potem – če ostane kaj časa – bomo počivali. Toda kaj, če je ravno obratno? Počitek ni nagrada, ki pride na koncu dolgega dne. Počitek je osnovna potreba. Ni češnja na torti. Ni luksuz. Ni lenoba. Je prostor, v katerem se lahko umirimo, zadihamo in ponovno zaslišimo sebe.
Ko napolnimo svojo skodelico
Veliko dajemo. Svojo pozornost. Čas. Ljubezen. Energijo. Potrpežljivost. Skrb. Toda iz prazne skodelice ne moremo dolgo točiti. Ko smo izčrpani, tudi stvari, ki jih imamo radi, postanejo težje. Težje poslušamo. Težje smo potrpežljivi. Težje ustvarjamo. Težje občutimo veselje. Zato skrb zase ni sebičnost. Je način, kako ostajamo povezani s sabo, da lahko tudi drugim dajemo iz prostora, v katerem je še nekaj miru.
Majhni rituali, ki lahko naredijo veliko
Skrb zase ne potrebuje vedno prostega vikenda, wellnessa ali popolnega jutranjega rituala. Včasih potrebuje samo nekaj minut. Poskusite s telesnim skenom. Ulezite se in zaprite oči. Pozornost počasi premikajte od stopal navzgor. Opazujte stopala, gležnje, meča, kolena, stegna, boke, trebuh, prsni koš, ramena, vrat in obraz. Ni vam treba ničesar popravljati. Samo opazujte in sproščajte. Telo pogosto ve, da potrebujemo počitek, še preden si to priznamo. Naredite mikroodmor. Nastavite si opomnik na telefonu. Ko zazvoni, odložite delo. Trikrat globoko vdihnite. Položite roko na srce. In si recite: Dobro mi gre. Ni mi treba vsega narediti v tem trenutku. Nato se vrnite k dnevu. In predvsem – spite. Včasih je najbolj duhoven, ljubeč in odgovoren odgovor na naporen dan preprosto ta, da gremo prej v posteljo.
Deset stavkov, ki si jih lahko ponovite danes
Ni treba, da jim takoj verjamete. Za začetek jih samo preberite počasi. Morda jih zapišete na listek in obesite na ogledalo.
- Do sebe sem nežna in prijazna.
- Imam dovolj časa za tisto, kar je zares pomembno.
- Vsak dan negujem sebe s svojimi mislimi in dejanji.
- Dovolim si počivati, biti in samo obstajati.
- Zaslužim si svojo lastno nežnost.
- Danes izbiram mir namesto kaosa in spokojnost namesto stresa.
- Ni mi treba biti popolna, da sem vredna ljubezni.
- Poslušam svoje telo, ko me prosi, naj upočasnim.
- Počitek ni sebičnost. Je skrb zase.
- Ko si dovolím počivati, se lahko vrnem k sebi bolj mirna, jasna in prisotna.
Morda vam danes ni treba storiti več
Morda vam ni treba še bolj stisniti zob. Morda vam ni treba iz sebe izvleči še zadnje kapljice energije. Morda vam ni treba biti ves čas močni. Morda je dovolj, da se za nekaj trenutkov ustavite. Globoko vdihnete, spustite ramena, odložite telefon, ogledate skozi okno, greste na sprehod, zgodaj ugasnete luči. In si dovolite biti človek, ki potrebuje počitek. Kajti skrb zase ni nekaj, kar počnemo šele takrat, ko imamo čas.
Skrb zase je način, kako si ta čas sploh dovolimo imeti. In morda je prav to eden najlepših načinov, kako lahko danes pokažemo ljubezen – tudi sebi.