Razmišljala sem o svetlobi in o njeni vlogi v našem življenju. Svetloba med drevesi, ko tu in tam zagledaš sonce in se ti zdi, da je vse okoli tebe velika čarovnija. Svetloba zjutraj, ko se moja lanena zavesa obarva v zlato in vsakič znova občudujem, kako spremeni barvo. Svetloba pred sončnim zahodom, ko postane nebo nad mano ognjeno rdeče in burja ponovno razpiha vse oblake. Svetloba v nas samih, ki sije skozi brazgotine in poskrbi, da postanemo edinstvene verzije sebe. Če se le utegnem ustaviti, da jo objamem, svetloba naredi dan, vedno, na poseben način.
Želim vam miren četrtek in naj bo vse na svojem mestu.
