Nekje sem te dni prebrala, da je januar pravzaprav mesec za vadbo, ker vadimo nov začetek vsega in šele februarja začnemo živeti po novih načelih in upoštevajoč vse plane, načrte in cilje, ki smo si jih zadali. Januar je torej podarjen mesec, čas, ki nekje lebdi, je in tudi ni, ko morda razmišljamo še o starem letu in smo hkrati zelo osredotočene na novo, kar je tudi prav. Moja današnja inspiracija ostaja zima in vem, da se zelo ponavljam, a letos vidim v mrazu in dnevih, ki so ostri, kot britvica, prav poseben čar. Razmišljam o snegu in lesenih kočah ter že pogrešam lučke, imela bi jih vsaj do pomladi, deloma tudi zato, ker pri meni doma še vse gori in se mi sploh ne mudi s pospravljanjem, kot bi božič trajal za vedno. Kaj pa vem, malo sem ujeta v tem otroškem duhu, ki mi omogoča, da odmislim vse in uživam življenje. Še vedno v prvi prestavi.
Saj vem, da ste v službi, a srčno upam, da lahko vsaj za nekaj trenutkov odmislite svet in uživate same s sabo. Objem.
