Življenje je sestavljeno iz neštetih odtenkov, zanimivega pa naredijo tako tisti najsvetlejši kot tudi precej temnejši, skoraj črni. Včasih se zgodi, da naša pot ni najbolj rožnata, vsak naš korak pa lahko deluje, kot da tehta vsaj tono ali še več. Takšni trenutki od nas terjajo posebno moč, tisto vrsto moči, katere obstoj se pravzaprav sploh ne zavedamo in se pokaže šele, ko jo zares potrebujemo. Vedno znova občudujem pozitivne, po naravi vesele ljudi, pri katerih se še tako zahtevna preizkušnja zdi peresno lahka. Dejstvo je, da se po druženju s takim človekom tudi sami počutimo znova energični, sproščeni, pripravljeni na nove cilje in podvige. Iz leta v leto namreč ugotavljam, da je svet poln čustvenih pijavk in da so pozitivni ljudje v resnici pravi zaklad našega življenja. V poplavi vsakdanjega jamranja, apatičnosti, nevoščljivosti, tekmovalnosti in negativizma so namreč prava redkost današnje družbe, ki je ne gre tako zlahka zanemariti. In prav toliko, kot sta morda nalezljiva sovraštvo in slaba volja, je nalezljiva tudi sreča, če jo le znamo poiskati in prepoznati. Zato verjamem, da se je vredno držati tudi smernic, kot so naslednje.
Priznajmo lastne pomanjkljivosti – zdrav odnos s komerkoli se pravzaprav začne šele, ko imamo zdrav odnos s samim s sabo. Pred kratkim sem se o tem na dolgo in široko pogovarjala z znanko, ki študira psihoterapijo in pravi, da se ljudje pravzaprav sploh ne zavedamo, koliko čustvenih bremen nosimo s seboj skozi življenje in kako ta vplivajo na vse okoli nas. Obisk psihoterapevta dandanes ni več nič posebnega, v resnici pa bi ga kdaj pa kdaj potreboval prav vsak izmed nas, brez izjeme.
Uživajmo v malih stvareh – naj bo to prava beseda v pravem trenutku, čudovit razgled, glasba, trenutek smeha, dobra hrana, kava, knjiga ali pa košček čokolade, pravzaprav za vsakodnevno, sprotno srečo ne potrebujemo veliko. Kako že pravijo? V resnici ni važen cilj, temveč pot, ki jo prehodimo do njega. Naj bo torej vsak dan sestavljen iz čim več malih radosti.
Prijateljstva izbirajmo sebično – morda se sprva sliši čudno, a verjemite mi, da prav toliko čiščenja kot ga vsako leto potrebuje vaša domača omara, ga potrebuje tudi vaše okolje. Prosti čas je danes dragocenost, zato je edino prav, da ga namenimo ljudem, ki so nam všeč, se v njihovi družbi počutimo dobro in nas nasploh osrečujejo.
Pomagajmo – pa tudi če se nam kdaj ne ljubi, smo utrujeni in bi najraje počeli kaj drugega. Na koncu se vedno izkaže, da se pozitiven pristop izplača.
Pozdravu dodajmo nasmeh – ker nas nič ne stane, lahko pa marsikomu polepša dan. Ste se že kdaj zalotili, da se je vaša slaba volja v trenutku razblinila prav zaradi preprostega, nasmejanega in predvsem pozitivnega pozdrava soseda, trgovke oziroma koga drugega? Jaz sem se, zato ga poskušam vedno pripeti svojemu pozdravu.
In za konec tokrat še citat Henryja Forda, ki me je prevzel ta teden:
“When everything seems to be going against you, remember that the airplane takes off against the wind, not with it.”
torej
“Kadar se zdi, da se je vse zarotilo proti tebi, se spomni, da letalo vzleta proti vetru, ne pa z njim.”
Obiščite me tudi na: www.lucyland.online
3 Comments
Moj posel obsega delo s strankami. Vse, kar si napisala, sem v nekem obdobju testirala na njih in drži kot pribito. Če daješ dobro, se ti dobro tudi vrača, kot bumerang. Ampak – ko bi se večkrat znali načrtno ustaviti, se zazreti vase in si kaj tudi priznati, bi se nam to tudi vračalo. Nedvomno.
Draga Lucy,
Strinjam se z Urško, da kar daješ dobiš nazaj…Res lep zapis, da misliti in nas opomni na bistvene stvari, ki so pomembne v življenju, čeprav postajamo družba ki je “egoistično” naravnana…pomoč in nasmeh naredita veliko…hvaležna sem za ta zapis…naj jih bo še mnogo:),.
Vse dobro in hvala draga Lucy,
Karin
Dragi Urška in Karin, hvala! Res je, ljudje smo dandanes žal nagnjeni k iskanju slabega v svetu in verjamem, da se je pogosto veliko lažje predati negativnim, kot pa pozitivnim mislim. Žal. A že to, da si to priznamo in zavestno skušamo ohraniti optimizem, pomeni ogromno, tako za nas kot našo okolico.
Topel pozdrav obema 🙂 Lucy