Včasih se življenje spremeni tako počasi, da tega skoraj ne opazimo. Potem pa se nekega dne ozremo okoli sebe in ugotovimo, da je dom tišji, otroci so odrasli, nekatere navade so ostale iz nekega drugega časa, ob sebi pa nimamo več človeka, s katerim smo si dolga leta delili vsakdan. Pri 60 letih se lahko prvič po desetletjih znajdemo v popolnoma drugačnem življenju. Od zunaj se morda zdi, da je to čas, ko bi morali končno uživati v svobodi, v resnici pa sprememba pogosto prinese tudi negotovost in vprašanje, ki si ga prej sploh nismo dovolili postaviti: Kaj pa zdaj? Pred kratkim mi je pisala Petra in njeno vprašanje me je zelo nagovorilo, saj verjamem, da se bo v njem prepoznala marsikatera ženska.
“»Stara sem 60 let in zadnje leto živim sama. Otroci so že zdavnaj odšli od doma, z možem sva se po dolgih letih razšla. Stanovanje je še vedno urejeno tako, kot je bilo, ko smo bili družina. Njihove sobe so skoraj nedotaknjene, omare so polne stvari, jaz pa se včasih sprašujem, kaj naj sploh počnem s svojim življenjem. Imam občutek, kot da se je eno obdobje končalo, novega pa še ne znam začeti. Vse skupaj je malo čudno. Kaj bi mi svetovala?«
Draga Petra, najprej bi ti rekla nekaj zelo preprostega: ni ti treba takoj vedeti, kaj boš počela s svojim življenjem. Morda si bila tako dolgo vajena skrbeti za druge, da se zdaj šele učiš vprašati, kaj pravzaprav potrebuješ ti. In to je lahko precej nenavaden občutek. Ko smo desetletja vajeni, da naš dan določajo otroci, partner, služba, gospodinjstvo in obveznosti, se lahko nenadoma velika količina prostega časa zdi skoraj kot praznina. Toda ni nujno, da je praznina nekaj slabega. Lahko je prostor, v katerem se začne nekaj novega.
Najprej poglej svoj dom
Začela bi kar doma. Ne zato, ker moraš zdaj na veliko pospravljati ali spreminjati stanovanje, ampak zato, ker je naš dom pogosto zelo natančen odsev življenja, ki smo ga živeli. Poglej okoli sebe in se vprašaj, ali je tvoj dom še vedno urejen zate ali je ostal takšen, kot je bil nekoč. Morda imaš še vedno otroško sobo, v kateri se skoraj nič ne dogaja, veliko jedilno mizo, čeprav večino obrokov poješ sama, ali omare, polne stvari, ki jih že leta ne uporabljaš. Nič od tega ni narobe in ni ti treba čez noč izbrisati preteklosti. Lahko pa si dovoliš, da začne stanovanje počasi pripadati ženski, ki si danes.
Otroške sobe ni treba spremeniti samo zato, da bi jo spremenila. Če ti je všeč, da ostane takšna, naj ostane. Če pa si že dolgo želiš svoj bralni kotiček, prostor za ustvarjanje, telovadbo ali preprosto lepo sobo, v kateri boš lahko v miru preživela popoldne, je morda zdaj pravi čas. Tudi omare lahko zadihajo. Oblačila, ki jih ne nosiš več, stvari, ki jih hraniš samo zato, ker jih je škoda zavreči, in predmeti, ki so nekoč imeli svoj namen, danes pa ti samo jemljejo prostor, lahko počasi zapustijo tvoje življenje. Dom naj ne bo muzej tvojega prejšnjega življenja, ampak prostor, v katerem se dobro počutiš danes.
Potem poglej svoj vsakdan
Ko otroci odidejo in se partnerski odnos konča, se ne spremeni samo dom, ampak tudi ritem dneva. Nenadoma ni več toliko obveznosti in če smo bili desetletja vajeni, da naš dan določajo potrebe drugih, se lahko prosti čas sprva zdi skoraj neprijeten. Zato ti ne bi svetovala, da si urnik napolniš z desetimi novimi dejavnostmi. Začni z eno samo stvarjo, ki je namenjena tebi. Morda bo to jutranji sprehod, tečaj, ki si ga vedno želela obiskovati, knjiga, za katero nikoli ni bilo časa, obisk gledališča ali pa samo kava v mestu, na katero boš šla sama. Pomembno je, da v svoj teden vneseš nekaj, česar ne počneš zaradi nikogar drugega, ampak zato, ker tebi prinaša zadovoljstvo.
Ne čakaj vedno, da te nekdo povabi
To je morda ena najtežjih stvari, ko po dolgih letih ostanemo same. Če smo bili dolgo v paru ali družini, smo bili vajeni vprašanja »Greva?«. Zdaj se moramo naučiti vprašati »Grem?«. Na kosilo, v kino, na razstavo, na izlet ali na koncert. Prvič je lahko nekoliko nenavadno, toda zelo hitro lahko ugotoviš, da biti sama ni isto kot biti osamljena. Pravzaprav je lahko zelo osvobajajoče, ko ugotoviš, da za majhne odločitve ne potrebuješ več nikogar drugega. Ni ti treba čakati na prijateljico, partnerja ali otroke, da bi naredila nekaj, kar si želiš. Če bi rada šla na predstavo, pojdi. Če bi rada sedla na kavo v svoji najljubši kavarni, pojdi. Če bi rada odpotovala, si lahko začneš organizirati potovanje.
Poskrbi, da bo dom varen in udoben
Ker živiš sama, bi bila pozorna tudi na to, da je stanovanje čim bolj udobno in praktično. Poglej, ali imaš dovolj svetlobe, ali so stvari, ki jih uporabljaš vsak dan, na dosegljivih mestih in ali imaš doma kakšne nepotrebne ovire, ob katere bi se lahko spotaknila. Če je kakšen kos pohištva pretežak ali nepraktičen, ga ni treba obdržati samo zato, ker je bil nekoč drag ali pomemben. Če ti kakšna rešitev otežuje vsakdan, jo spremeni. Morda boš ugotovila, da potrebuješ boljšo osvetlitev, manj navlake ali drugačno razporeditev pohištva. To ni pripravljanje na starost, ampak preprosto pametno urejanje doma tako, da ti življenje olajša.
Ne zapolni vsake praznine
Ko se življenje umiri, imamo pogosto občutek, da moramo čim prej najti nekaj novega – nov hobi, nove ljudi, nova potovanja, novo ljubezen, nov cilj. Ni treba. Dovoli si tudi soboto, ko nimaš nobenega načrta, jutro brez obveznosti ali popoldne, ko preprosto sediš s knjigo in ne počneš nič posebnega. Prav v takšnih trenutkih se lahko pokaže, kaj si v resnici želiš. Morda boš ugotovila, da želiš več potovati, morda boš začela slikati, plesati ali hoditi v hribe, morda boš želela spoznati nove ljudi ali pa si boš zaželela nove ljubezni. Morda pa trenutno ne želiš ničesar od tega. In tudi to je popolnoma v redu. Ni ti treba dokazovati, da je tvoje novo življenje zanimivo. Najprej mora biti tvoje.
Pri 60 letih se vprašaj nekaj drugega
Namesto da se sprašuješ »Kaj naj zdaj počnem pri 60 letih?«, bi te vprašala: »Kako si želim živeti?« To je precej pomembnejše vprašanje. Ne kaj pričakujejo tvoji otroci, ne kaj bi bilo primerno za žensko tvojih let in ne kaj počnejo tvoje prijateljice, ampak kaj želiš ti. Morda si prvič po zelo dolgem času lahko privoščiš, da je odgovor resnično samo tvoj. Morda želiš več potovati, morda si želiš več miru, morda bi rada spoznala nove ljudi, morda želiš spremeniti svoj videz, svoj dom ali svoje delo. Ni pomembno, kako velik je cilj. Pomembno je, da prihaja iz tebe.
Petra, pri 60 letih se lahko marsikaj konča. Otroci odrastejo, nekateri odnosi se spremenijo, določene vloge, ki smo jih imeli desetletja, niso več tako pomembne. Toda to še ne pomeni, da je konec zgodbe. Morda je to prvič po zelo dolgem času obdobje, ko ti ni treba biti predvsem žena, mama, skrbnica ali tista, ki drži vse niti v rokah. Lahko si preprosto ti.
Zato ti ne bi svetovala, da čez noč ustvariš popolnoma novo življenje. Začni z majhnimi stvarmi. Pospravi eno omaro, preuredi en kotiček, povabi prijateljico na kosilo, pojdi sama na kavo, naredi nekaj, česar nisi naredila že leta. Potem pa poglej, kam te bo odneslo. Kajti pri 60 letih ni najpomembnejše vprašanje, koliko življenja je že za tabo. Veliko bolj zanimivo je vprašanje, koliko življenja si še želiš živeti po svoje.