Drage moje, danes sem si prav želela deliti z vami te čudovite fotografije. Ko sem jih videla, nisem vedela, ali bi se glasno nasmejala od veselja ali zjokala od emocij, ker ta kraj sproži v meni veliko vsega. Ker smo si podobne, verjamem, da tudi ve ne boste ostale ravnodušne, daleč od tega, zato vas zdaj prosim, da odmislite prav vse in se preprosto vidite na teh slikah, dobesedno na njih, ko bosonoge hodite po travi, z isto obleko, ki jo ima ženska na fotografijah in z istim občutkom neskončne sreče. Pripravljene?
Briljantno zelena. Ta barva me prav poboža po duši in vesela sem, da si lahko dam sončna očala, ker je svetloba končno prava in tudi moj balkon je iskreno zaživel. Narava nam te dni ponuja prebujanje občutkov, strast do življenja, estetiko in brezhibnost rož, ki se ne ozirajo na virus ali nas, preprosto so. Zdi se mi neverjetno dobro, da jih lahko končno opazimo, neverjetno prav, da ima dan 24 ur in ne 12 kot prej, ko smo bile od jutra do poznega popoldneva zaprte v pisarni. Kuham kosilo ob 13 in je kuhinja polna loncev, kot bi bil praznik. Tako obožujem ta čas, ki teče počasneje in nam dovoli, da smo del pristne zgodbe. Ga čutite tudi ve?
Spomnila sem se na zvok čričkov poleti, na nebo, polno zvezd, na tisti neverjeten občutek svobode, ki nas čaka za vogalom. In spomnila sem se, da vse to bo, res pride in vse bomo imele mirne večere na terasi, morda ob morju, morda pri nas ali bomo lahko kam šle. In bomo oblekle tisto belo obleko, gladko ali s čipko, nizke sandale in klobuk, rdečo šminko ali samo nude lipgloss in, drage moje, jaz nas prav vidim, kako sijemo kot najlepše zvezdice v vesolju!
V S E B O D O B R O.