Danes zjutraj naredimo naslednjo vajo: zasluženo se potrepljajmo po ramenu, ker smo se trudile, napredovale in prišle tako daleč, kot smo.
Brez tekmovalnosti, zavisti ali zlobe. A to nam nikakor ne uspeva.
Majhne vsakodnevne radosti, ki nam dajejo energijo, da se soočimo s tisto potjo, imenovano življenje.
Nahrbtnik, poln stvari, ki ga nosimo s seboj, se mora sčasoma olajšati.
Danes je tako, za jutri ne vem.
Ne pozabite, da skrb zase ni sebična izbira, temveč pravica.
Kaj lahko zdaj naredim zase?
Najdragocenejša stvar, ki jo lahko dobite od nekoga, ki ga imate radi, je njegov čas.
Najprej je bil covid, potem vojna, zdaj ni vode, o plinu že razmišljamo ... Telo je neprestano v napetosti in tudi v nas se dogaja prava vojna emocij.
Če zaprete oči, prav ta trenutek, in napnete ušesa, boste slišale.
Ko preveč delam ali sem v stiku z ljudmi, ki imajo IQ mrtvega konja, izgubim glas in adijo.















