Kot neskončna pesem, ki jo razumem samo ja.
Ženska energija zna počakati, ve, da se vse spreminja in preprosto teče s popolnostjo.
Imenuje se mir, ko uživaš v tišini, ko zvoki niso samo glasba in norost, ampak veter, ptice, dobra družba ali šum morja.
Tudi mi smo le ljubezen.
Življenje me je naučilo, da se ne smem nikoli ustaviti pri tem, kar vidim z očmi.
Saj veste, nihče ne mara zastojev.
Dolgoročno gledano ne gre, narava kliče, misli begajo, v sebi veš, da obstaja nekaj več in tako pride tvoja esenca ponovno na površje.
Poškodba ni skrita, ampak dejansko poudarjena.
Zanimiva raziskava, opravljena v Evropi, je pokazala sledeča.
Pot do sreče je, tako kot pot v pekel, tlakovana z dobrimi nameni, zato lahko mirno verjamemo, da sreča ni toliko cilj, kot pa odločitev, niti ne namerna, a vedno premišljena.
Vedo, da je življenje kratko in da je priznanje in slavljenje nečesa dobrega vedno dobra ideja.















