Kvačkanje je resnično starodavna tehnika, ki jo lahko celo opredelimo kot umetnost. Gre tudi za hobi (ali delo), ki ima veliko prednosti, od katerih je ena, niti ne tako majhna, ki ni povezana z modo, temveč s pozornostjo. Pletenje sprošča, nam omogoča, da ostanemo tukaj in zdaj, poleg tega pa nam daje možnost ustvarjanja unikatnih kosov, ki imajo zato veliko večjo vrednost kot tisti, ki so kupljeni v trgovini. Nekoč je bila ta tehnika neizogiben del ženskega prostega časa, ki so kvačkale zato, da bi ustvarjale poročno spodnje perilo in rjuhe z različnimi motivi in okraski. V Italiji je bila to tudi dejavnost, ki so jo ženske pogosto izvajale za olepševanje svetih okraskov, ki so bili od 16. stoletja v modi v samostanih. Zato ne preseneča, da je tehnika kvačkanja še vedno med nami in nam predvsem poleti ponuja res lepe kose.
Topi, obleke, kopalke, torbe, pasovi, puloverji, hlače in zapestnice … Izbira je res pestra in zanimiva. Prav babice sedanjih generacij še poznajo skrivnosti kvačkanja, treba pa je tudi povedati, da se je v zadnjih letih rodilo veliko združenj navdušenk, ki so ta hobi spet začele širiti in popularizirati. Ena od čarobnosti kvačkanja, ki pa je tudi ena njenih glavnih “pomanjkljivosti”, je, da imajo kvačkane obleke veliko prosojnih točk, kar pomeni, da je vedno v ospredju igra “vidim in ne vidim”; pomembno je, da to značilnost spremenimo v nekaj elegantnega in šik ter se izognemo koži, ki zna biti na določenih predelih preveč izpostavljena. Seveda je pri vsem tem izbira pravega spodnjega perila temeljnega pomena, tako da če se odločite za nude barvo, ste res na konju.
Posebno pozornost zahtevajo kopalke. Če jih nosite za kopanje, znajo postati hitro prevelike in posledično padajo, se odpenjajo in deformirajo. Rešitev je le ena: ne nosite jih, ko greste v vodo.