Danes imam za vse nas zelo pomembno sporočilo in srčno upam, da bo priromalo do vsake izmed nas, brez izjeme. Začela bom z enostavnim vprašanjem, ki pa morda nima tako enostavnega odgovora:
Kaj resnično potrebujem zdaj?
Vsi bi morali nekaj svojega časa posvetiti zdravi sebičnosti. To pomeni, da bi si morale določiti »sveto« uro, v kateri ni odgovornosti do zunanjega sveta, saj je vsako dejanje usmerjeno v naše osebno dobro počutje. Nikakor ne pomeni, da nam je vseeno za vse in vsakogar, preprosto gre za spremembo naših prioritet: skrbimo za druge, a nikoli ne zanemarimo tistega, kar nam dela dobro. Zdrava sebičnost bi morala biti nuja, a sčasoma se je spremenila v potrebo in v tej samovšečni družbi, ki želi, da smo vsi dobri samarijani, je postala nekaj, česar se je treba sramovati. Neverjetno, v dobi, v kateri nas duši odvečno, se nam zdi čas, ki ga posvetimo sebi, odveč. Pa ni.
Uživajte danes, vsaj za eno sveto uro, in potem nadaljujte za vikend.
