Morda je res, da je življenje umetnost. Da je prav vsak izmed nas kapetan na svoji ladji, na morju, ki je včasih razburkano in polno valov, drugič gladko kot olje. Moramo imeti eno in drugo, zato da razumemo, kako dragocene so lahko avanture, oddaljeni otoki s samotnimi plažami ali morski psi, ki plavajo okoli nas, in v nas samih je, da se jim izognemo. Vse to je del načrta, zelo velikega, ki ga v celoti nikoli ne poznamo. A to razlikovanje, to spuščanje v vode, ki jih ne poznamo, to neprestano krmarjenje, včasih tudi brez destinacije, ima svoj čar. In morje ostaja neskončno, tako mogočno, da včasih plujemo tudi sami, kljub temu, da nas je na zemlji preveč. Kaj vem, morda se skriva tudi tukaj osebna rast, ko moramo res izgubiti sebe zato, da se najdemo. In cenimo. In ljubimo. In oprostimo.
Imejte miren četrtek.
