V življenju pride trenutek, ko spoznamo, da prava moč ne izvira iz tega, kar imamo, dosežemo ali pokažemo navzven. Izvira iz tistega, česar nam nihče ne more vzeti.
Iz našega značaja.
Naših navad.
Načina razmišljanja.
Naše misli o življenju.
To so tihi temelji, ki oblikujejo, kdo smo, ko se vse drugo umiri. Določajo naš notranji mir, našo energijo in smer, po kateri hodimo. Postanemo mojster svojega življenja takrat, ko se naučimo obvladovati, kam usmerjamo svojo pozornost. Energija teče tja, kamor gre naša osredotočenost – in naša pozornost je najdragocenejša valuta. Vsaka misel, vsak trenutek skrbi ali hvaležnosti je naložba. Zato previdno izbirajmo, čemu posvečamo svojo energijo.
Ko nehamo spraševati »Zakaj se to dogaja meni?« in začnemo spraševati »Kaj me to poskuša naučiti?«, se naša resničnost spremeni. Življenje ni več boj, ampak pot spoznanja. Tudi ko je neprijetno, zaupamo procesu, ker vemo, da se rast pogosto skriva za nelagodjem. Če je nekaj resnično prav za nas, nam bo dalo energijo – ne z občutkom nemira, temveč z notranjim mirom. Tisto, kar je v skladu z našo dušo, nas nikoli ne izčrpava, ampak nas nahrani. To je znak, da smo na pravi poti.
Prava svoboda pride takrat, ko nampostane vseeno, kaj si drugi mislijo o nas. To je čudovito nevaren trenutek – trenutek, ko ugotovimo, da ne potrebujemo zunanje potrditve, da bi se počutili celi. Takrat postanemo povezani z vsem, a navezani na nič. Navezanost izvira iz strahu – strahu pred izgubo, pred pomanjkanjem, pred tem, da nismo dovolj. A ko spoznamo, da smo že zdaj celoviti, se strah razblini. Ne oklepamo se več ljudi, situacij ali rezultatov. Začnemo živeti lahkotno, z odprtim srcem in umirjeno dušo.
Del te notranje svobode je tudi sposobnost, da se ne odzivamo pretirano. Rast pomeni, da znamo ostati mirni, tudi ko svet okoli nasni. Vsakič, ko odreagiramo preveč, izgubimo del svoje moči. Vsakič, ko izberemo mir, ga okrepimo. Če dovolimo, da nas vse vznemiri, postane um našnajhujši sovražnik. Nič ne uničuje duha hitreje kot lastne misli. Zato ne izgubljajmo energije za stvari, ki jih ne moremo nadzorovati. Zadihajmo, spustimo in zaupajmo, da tisto, kar je naše, ne bo nikoli šlo mimo nas.
Naš um je magnet.
Ko razmišljamo o blagoslovih – jih privlačimo.
Ko razmišljamo o težavah – jih kreiramo.
Zato negujmo lepe misli. Osredotočimo se na tisto, kar nas dviguje. Gojimo mir bolj kot popolnost. Kajti ko je naš notranji svet umirjen, se umiri tudi zunanji.
Takrat življenje steče samo od sebe – ko spoznamo, da največja moč izvira iz obvladovanja tistega, česar nam nihče ne more vzeti. Ko enkrat dojameš, da ti mir v srcu daje več kot katerakoli zmaga navzven, se vse spremeni. Začneš razumeti, da rast ne pomeni, da postajaš nekdo drug – pomeni, da se vračaš k sebi. Da odstranjuješ plasti strahu, dokazovanja, primerjanja, dokler ne ostane le resničnost tvojega bistva – čista, tiha in resnična.
In morda je prav to največja manifestacija od vseh: življenje, v katerem se počutiš varno v svoji koži. Življenje, kjer ne potrebuješ več dokazovati, da si dovolj. Kjer je tvoj mir pomembnejši od mnenj drugih, tvoja prisotnost močnejša od vsakega hrupa. Takrat spoznaš, da nisi več ujetnik okoliščin, temveč ustvarjalec sveta, v katerem živiš.
In to je tista svoboda, ki je nihče nikoli ne more vzeti.
