Ana je prišla v moje življenje kot nevihta poleti. Je preprosto ne pričakuješ, čeprav od daleč čutiš, da se nekaj noro hitro približuje in te bo zadelo tako ali drugače, četudi bi se umaknil. Nisem ljubiteljica sprememb, to je najbrž tudi v mojem značaju in bolj kot si govorim, da so spremembe nujno potrebne zato, da se premaknem iz cone udobja in končno naredim nekaj zase ter za svojo rast, bolj lezem pod skalo. Ta prispodoba mi je v resnici zelo všeč, ker sem rak in kot rak se tudi obnašam.
Ko sem v stiku z žensko energijo, začutim, kako mi je v resnici pomembna ter kako zelo jo pogrešam. Brez nje se sploh ne znam obnašati in počutim se zbegano. Ana je bila točen jing, ko sem bila jaz jang in ko se mi je zdelo, da moram jaz postati jing, se je hitro spremenila v jang. Morda se to zgodi takrat, ko si globlje povezan in potem ne potrebuješ besed ali obrazložitev, stvari se preprosto zgodijo, zelo fluidno in o tem ni nobenega dvoma. Televizija je zelo poseben medij, še vedno nisem prepričana, da lahko prav na delovnem mestu najdeš prijatelje zato, ker smo pred kamero zelo drugačni ljudje, po svoje čudaki, umetniki, artisti, introvertirani. Najbrž je v vsaki ženski kanček vsega tega, a pri nas je to toliko bolj izrazito.
Mislim, da imam veliko srečo, saj sem na televiziji našla dve veliki ženski. Ano zdaj in Bernardo že prej. Kar se mi zdi zanimivo, je, da si nismo 100 % podobne, delimo si pa veliko izkušenj in imamo podobne misli. Naša življenja pa so si zelo različna in velikokrat je tako, da se srečamo v studiu, na prireditvah, na kakšni hitri kavi, odnos pa je tako globok, da bi ga v normalnih okoliščinah najbrž moral graditi vsaj 20 let. Kaj pa vem, morda pri nas čas teče nekoliko drugače ali pa imamo izrazit občutek za ljudi, kar pomeni, da prej vklopiš antene in še prej instinkt. Pri meni je prav gotovo tako, da me ga ni več strah uporabljati, ker me zna zelo dobro voditi in marsikdaj mi pove stvari še preden se zgodijo.
Moj letošnji božič bo nedvomno drugačen, saj ga bom praznovala z Ano v studiu, v sklopu oddaje Dobro jutro. Začneva 25. decembra ob sedmih zjutraj. Res je, divja ura, a jaz se je zelo veselim in ne, nisem jutranji človek. Zame je postal studio dnevna soba s čudovitimi jelkami (mimogrede iskrena hvala fantom, ki vsak dan neutrudno postavljajo sceno, ter ekipi, ki prav tako vsakdan poskrbi, da so vse stvari na svojem mestu) in Anino energijo, ki se širi kot jutranja rosa, potem se kot oblak zgodi nad mano, kasneje postane zvezdnati dež in me okuži do dna duše. Marsikdo mi reče: “Joj, kaj prav za božič! To pa bo naporno!” In jaz si mislim, da bo v resnici zelo lepo in hvaležna sem za možnost ter za tako intimne ure, ki jih bova delili s Slovenijo.
Vedno me prešine ista misel: morala bi kaj organizirati za vse nas, ženske, ki imamo podobne misli, okuse, želje in vizijo. Morale bi skupaj nazdraviti ne le božiču ali novemu letu, temveč življenju in temu, kar smo. Rada bi poslušala vaše zgodbe hvaležnosti, vzponov in padcev ter se od vas veliko naučila. Morda bi vam lahko dala kakšen nasvet ali pa bi le poslušala, saj je biti v vlogi poslušalca marsikdaj čudovito. In morda se zdaj sprašujete, zakaj kolumna o tem. Kaj pa vem, tako sem začutila. Najbrž zato, ker je konec leta čas za obračune in če se ti je nekaj čudovitega zgodilo, je potem že tako, da moraš reči hvala.
V letu 2019 se mi je zgodilo prijateljstvo z Ano. Nasmejala me je do solz, ker je super inteligentna, zabavna in po svoje nora, tako, kot si niti ne predstavljate. In všeč mi je, ker je v srcu živa in krhka, zato jo moram tu in tam zaščititi ter braniti. Ker, saj veste, svet zna biti krut, a me se prav gotovo ne damo.
Torej, drage moje, če boste imele čas in voljo vas čakava v sredo, 25. decembra ob 7 zjutraj na Tv Slovenija 1. In seveda, bova pokramljali tudi o modi ter o tem, kako lepo je biti ženska.