Brez slabe vesti

Nisem prepričana, da imam veliko skritih strasti in prav tako nisem prepričana, da so tako zelo skrite. So pa moje. Vsak psiholog bi vam zdaj povedal, da so obredi v resnici zelo pomembni in dobro je, če jih imamo. Obredi so tisti, ki na svoje mesto postavijo življenje in nas pomirijo. Ker skozi tekamo sem in tja, je tako, da rutino prav potrebujemo. Pri meni so zelo dragoceni trenutki, ki jih lahko preživim z družino, na potovanjih, na robu morja, v hribih, pred dobro kavo. In kava je tista, ki sproži najlepše občutke: sreča, mir, svoboda.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Vedno se sprašujem, koliko kav lahko na dan pravzaprav spijem. Moja številka je tri in če kakšno zgrešim, kar se tu in tam seveda zgodi, da nisem “ta prava” in mi nekaj manjka. Ok, zdaj boste pripomnile, da je le zato, ker sem se na kavo tako navadila in morda je celo res, kar pomeni, da sem se zelo navezala na občutek sreče, ki ga kava sproži. Espresso, po italijansko seveda, me v trenutku zbudi, a pri njem vztrajam tudi ob petih popoldan, ker me dvigne v trenutku. In delimo si ga tudi s prijateljicami, saj je življenje poskrbelo, da se družim skoraj le s takšnimi, ki kavo pijejo.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Kar mi je pri kavi tudi zelo všeč, so skodelice. Izbiram jih skrbno in na podlagi svojih trenutnih občutkov, čeprav je na koncu vedno tako, da uporabljam ene in iste. Majhne z rožicami za espresso, večje in s pozitivnimi stavki takrat, ko se odločim za belo kavo. Moj obred vsebuje majhne stvari, ki morda na prvi pogled niso tako pomembne, v resnici pa še kako štejejo. In zdi se mi, da smo si tukaj ženske zelo podobne, imamo pač svojo rutino in se je sveto držimo. In tudi zdaj, ko pišem ta članek, imam ob sebi espresso, ki tako močno diši in me spominja, kako sem živa, zdrava in zadovoljna, kako je to poletje čarobno in polno čudovitih trenutkov, kako je dovolj prav malo zato, da smo v sebi globoko zadovoljni.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

In všeč mi je, da z mamo deliva te obrede, prav tako s Sofio, ki je sicer za espresso še premajhna, a tu in tam namoči jeziček, kot mala živalca, kar se mi zdi čudovito. V njej zagledam sebe, ker sem kot mala punčka počela iste stvari in bila prav tako obsedena z mamino ali tetino kavo. Tisti požirek je poskrbel, da sem bila v hipu starejša in odrasla. Zanimivo, kako danes ta isti požirek poskrbi, da ohranim mladost v duši in se v svoji koži, še vedno, počutim odlično.

Lorella Flego
Lorella Flego

Obožujem biti ženska in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Moda mi je bila položena v zibelko, v njeni družbi pa mi ni nikoli dolgčas. Glitter.si je moj osebni pogled v svet ...

2 komentarja
  1. Lepo je imeti rituale ja…tudi jaz brez kave ne morem. Pa niti ne toliko zaradi odvisnosti od kofeina, kot prav zaradi rituala samega. Tudi moja kvota je tri, ampak najslajša je pa vedno tista prva, jutranja. In to takoj, ko se zbudim. Prvo pristavim džezvico, še posebej ob vikendih, ko se običajno zelo zgodaj zbujam in ko še vsi spijo. Pa seveda v družbi dobre knjige:-)))

    Vedno pravim…lahko sem brez hrane cel dan, brez kave pa ne:-))

    Lep vikend ob dobri kavi, cmoka
    Darja

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.