Vedno imam občutek, da moram biti takrat, ko pride hladna sezona, oblečena v naravne tone, kar je prav zanimivo, ker je običajno zima čas za temno. Ampak zame je hlad zelo povezan s snegom in seveda v glavi primorske deklice je podoba idilične koče sredi belega, s prižganimi lanternami in svečami na oknu. Takoj sem tam in se prav takoj vidim v lepi, slonokoščeni ali bež opravi. Morda imajo vse te barve, prav zaradi nevtralnosti, ki jo nosijo v sebi, tudi pomirjujoč učinek, in to mi je noro všeč. Tudi zdaj, medtem ko tipkam, imam na sebi bež pulover z zlatimi gumbi, ki ga vlačim povsod, kot varno ninico. Tudi to je pozna jesen: tisti “cosy” občutek, ko samo še gledaš, kje je vroča čokolada s smetano, ker je vse ostalo popolno.
Objem vsem.
