Ko včasih razmišljam o preteklosti, postanem malo nostalgična. Vedno me prešine, da ima življenje nešteto poti in na nas je, da izberemo pravo. Morda v tistem trenutku niti ni prava, je pa naša osebna izbira in samo vesolje ve, kam nas bo pripeljala. Čas nam potem pokaže, ali smo imeli prav in kako so napake ključne za osebno rast. Ne maram brskanja po preteklosti zato, ker se vsakič znova soočam s staro seboj in bi najraje zakričala: “Lorella, pazi na to! Pojdi raje po drugi poti! Ne, to ni pravi prijatelj! Spusti pravočasno in se ne sekiraj!” Sem polna napotkov, ki jih takrat ne bi nikakor upoštevala in najbrž tudi danes ne – verjetno je nekaj na tem, da moramo sami prehoditi pot, drugače razumemo lekcijo le na pol. Včeraj sem prebrala zanimiv stavek, ki ga danes delim z vami, v upanju, da se vas bo dotaknil:
Naj vas ne zavede nostalgija po tem, kar bi lahko bilo. Nič drugega ne bi moglo biti, drugače bi bilo.
Amen. In imejte super četrtek.
