Danes zjutraj so me navdihnile misli o notranjem prostoru, o tem, da ima vsaka izmed nas nekje globoko v sebi sobo, ki je le njena. Soba za počitek, za razmislek, soba za jok ali meditacijo. Zelo dobro je vedeti, da imamo samo me ključe teh vrat in je v nas samih, ali jih bomo sploh kdaj odprle. Koncept samote je v današnjem času mnogokrat povezan z osamljenostjo, a v resnici mislim, da gre za dva popolnoma različna pojma. Rada sem sama, a nisem rada osamljena. Eno obstaja tudi brez drugega in to je pravzaprav naša moč: najti v samoti vse, saj je mnogokrat v tišini veliko več besed kot si mislimo in veliko več naukov, kot smo jih sposobni prežvečiti.
Objem in imejte lep četrtek.
