Zbudila sem se z občutkom, da je nekje za vogalom že pomlad in pomislila na vse tiste lepe dneve s soncem, lesketajočo se svetlobo, zeleno travo in željo, da bi bile takoj bosonoge. In čeprav imam rada prav vsako sezono, saj ima vsaka svoje vonjave, barve in okuse, je pomlad poseben čas prebujanja, kar se tako intimno povezuje z našo dušo. In všeč mi je ta človeška sposobnost, da z domišljijo obiščemo vse možne kraje, da se odmaknemo takrat, ko je vsega preveč in z zaprtimi očmi doživimo prizore, ki jih v realnem svetu morda ni, a so prisotni v naši glavi. In konec koncev je to še najbolj pomembno.
Imejte miren četrtek.
