Vse se nenehno spreminja, nič ne ostane statično, nepremično, za vedno.
Vsak trenutek je minljiv, utrip očesa, ki se raztopi v času. Vsak trenutek postane dragoceno darilo, neponovljiva priložnost živeti z intenzivnostjo in hvaležnostjo, priložnost, da se naučimo ničesar jemati za samoumevno, uživati vsak trenutek z zavedanjem, da bo kmalu zbledel. Življenje je kakor morje: dviga se in pada, lomi se in umika; zaustavitev toka ni le nemogoča, ampak je zagrešeno dejanje mazohizma, ki le dodaja novo bolečino bolečini. Val je ustvarjen, da teče, ne da bi bil odklonjen ali zadržan. Ne moremo ga ustaviti, ne moremo se mu zoperstaviti, lahko se ga le naučimo opazovati, se potopiti vanj, opustiti svojo obrambo, slediti toku in videti, kam nas vodi.
Uživajmo vsako uro, vsak dan, vsak mesec, vsako leto. Uživajmo preprosto zato, ker obstajamo.
