Dež ima v sebi nekaj čarobnega. Njegov enakomeren ritem, kaplje, ki nežno pljuskajo ob okna, in sivo nebo, ki se zdi, da nas objema. Čeprav morda sprva deluje otožno, ima dež svojo posebno moč, da nas povabi na potovanje navznoter – k sebi. Ko se nebo zatemni in začne deževati, postanemo nostalgični. Spomnimo se preteklih dni, spominov, ki jih sicer morda ne bi priklicali. Ta melanholija ni nujno žalostna; pogosto nas nežno vodi v trenutke refleksije in introspekcije. Dež nam omogoča, da se ustavimo in zazremo vase, v svoje misli in čustva, v tišino, ki jo običajno preglasijo vsakodnevni vrvež in obveznosti. Potovanje vase je nekaj posebnega. Je priložnost, da se povežemo s svojo notranjostjo, da raziskujemo misli, želje in sanje, ki so običajno potisnjene v ozadje. Pod deževnim nebom se zdi, da svet postane bolj počasen, mehkejši, in prav ta počasnost nam omogoča, da se uskladimo s sabo. Dež prinaša občutek čistosti – kot da kaplje izperejo našo notranjo zmedo in nam omogočijo jasnejši pogled na svet. Morda je to razlog, zakaj ima dež svoj čar. Je povabilo k umiritvi in introspekciji. Vsaka kaplja nas lahko spomni, da je prav vsaka pot, tudi tista navznoter, vredna raziskovanja.
Želim vam super četrtek.
