Najslabše prenašam površna vprašanja, ki ne bi smela biti tako zelo površna, a žal so. Ko te nekdo vpraša “Kako si?” in ga v resnici ne zanima odgovor, še manj pa, če si morda slabo ali vsaj ne tako dobro, kot pričakuje sam. Pa vendar … kdaj vas je nazadnje kdo vprašal, kako ste in se resnično, iskreno zanimal za odgovor? In še eno vprašanje imam, samo za vas, ki je morda še bolj zapleteno: koliko ljudi dejansko ve, kako ste? Ne tisti površen kako si, temveč tisti pravi, pošten in pristen kako si, ki ti zleze do dna duše in v hipu razumeš, da lahko daš srce na plan ter poveš, kakšni so tvoji občutki. Ne zdi se mi, da potrebujemo prav veliko inteligence ali napora, a te osnovne stvari so kar zbežale od rok, postale so čudaške in nepotrebne v svetu, ki ponovno postavlja na prvo mesto površnost.
Mene pa zanima: kako ste, drage moje? Kakšno je vaše življenje? Kako živite? Ali ste srečne? Ali je januar za vas lep, pozitiven mesec, ki omogoča veliko novih začetkov, planiranja in obljub in ste ga zato vesele? Ali je morda tako, da vas je strah, ker je za vogalom megla in ta nam ni všeč? Ali imate srečo in je ob vas nekdo, ki vas lahko prime za roko, potolaži, obriše solze, zagotovi, da ne bo trajalo za vekomaj in pokaže pot, ki je posuta z zvezdami? Morda pa vas najdem v čudovitem trenutku nirvane, ko je vse tako, kot mora biti, in veliko bolje, kot ste kdaj sploh pomislile … In v tem primeru uživam z vami ter bi prav tako, z največjim veseljem, poslušala vaše zgodbe o uspehu, ker so deloma tudi moje, kajti v kolikor se ne znaš veseliti za druge, potem je že tako, da si tudi sam ne zaslužiš uspeha.
In pišem o tem zato, ker sem ženska in ženske si držimo krone, smo tam takrat, ko nas prijateljica potrebuje in znamo deliti dobro, pa tudi slabo, znamo poslušati in ne obsojati, znamo podati dober nasvet in se nasmejati takrat, ko gre vse “v maloro”. To je bistvo prijateljstva in tega, da smo ljudje, dana nam je bila beseda, pa tudi emocija, razum in srce, ki zmore ogromno. In kako sem jaz? Da ne bom sebična ali preveč firbčna ter razglabljala samo o vas … sem dobro, ko pa si dobro, je tako, da moraš deliti z ostalimi in podati roko tistemu, ki jo potrebuje. Preko ekrana vas težko dosežem, a kar sem želela povedati, je, da niste same. Kjerkoli ste in karkoli prestajate, je kdo pred vami že prehodil, to pot prebrodil, morda celo pozabil in preživel. Če ste super dobro in vriskate od sreče, potem najdite nekoga, ki rabi pomoč, ker zdaj zmorete. Če pa niste tako super, no, niste same in se tako nikakor ne počutite.
Ženske si držimo krone, drugače ne bi bile tako močne.