Obstajajo obdobja, ko se zdi, da se v zraku nekaj spremeni. Težko bi povedali, kaj točno, vendar smo bolj občutljivi, bolj pozorni na svoje občutke in morda tudi bolj pripravljeni prisluhniti tistemu, kar smo dolgo potiskali na stran. Letošnji avgust prinaša prav takšno obdobje: 12. avgusta JE nastopil sončni mrk, 28. avgusta pa bo nastopil lunin mrk. Med njima nastane t. i. koridor mrkov – čas med dvema močnima nebesnima pojavoma, ki ga številne duhovne tradicije razumejo kot obdobje prehoda, zaključevanja in novih začetkov. Ne glede na to, ali verjamemo v energijske portale ali ne, imajo mrki posebno simboliko. Za nekaj trenutkov se svetloba umakne in prav takrat lahko opazimo stvari, ki jih sicer ne vidimo. Morda je zato zanimivejše vprašanje od tega, ali se v tem času odpre kakšen portal, vprašanje: katera vrata se lahko odprejo v nas?
Ko se nekaj konča, še ne pomeni, da se nekaj izgubi
Sončni mrk lahko simbolično razumemo kot trenutek novega začetka. Kot kratek premor, v katerem se ustavimo in vprašamo, kam pravzaprav želimo naprej. Kaj si želimo? Kaj nas še vedno izpolnjuje? In predvsem – katere želje so zares naše in katere smo prevzeli od drugih? Lunin mrk pa nosi nekoliko drugačno energijo. Luna je povezana s čustvi, intuicijo, notranjim svetom in cikli. Zato ga lahko razumemo kot čas, ko na površje pride nekaj, kar smo morda že dolgo čutili, vendar si tega nismo želeli priznati. Nek odnos, navada, strah ali različica nas samih, ki nam je nekoč služila, danes pa nas morda že omejuje. Med enim in drugim mrkom se tako znajdemo nekje vmes. Staro se počasi zaključuje, novo pa še nima jasne oblike. In prav v tem vmesnem prostoru se pogosto zgodi največ.
Kaj če so portali pravzaprav vrata v nas?
Duhovno gledano se beseda »portal« pogosto uporablja za trenutek, ko se spremeni naše doživljanje sebe in sveta. Ni nujno, da se mora odpreti nekakšen skrivnosten prehod v drugo dimenzijo. Včasih je portal zelo preprost: pogovor, ki ga končno opravimo, odločitev, ki jo predolgo odlašamo, odnos, ki ga moramo spustiti, ali sanje, ki si jih po dolgih letih ponovno dovolimo. Včasih je največja sprememba skoraj neopazna. Nekega dne preprosto ugotovimo: »Ne morem se več vrniti v to, kar sem bila nekoč.« In morda je prav to trenutek, ko se nekaj v nas premakne.
12. avgust: kaj želim na novo ustvariti?
Sončni mrk lahko vzamemo kot simbolično točko za postavljanje novih namenov. Ni treba, da sprejmemo velike življenjske odločitve. Včasih je dovolj majhen notranji premik: več časa zase, več poguma, manj ugajanja drugim, nov projekt, drugačen odnos do svojega telesa, dela ali ljubezni. Vprašajmo se: Kaj želim povabiti v svoje življenje? Kaj bi rada začela, če me ne bi bilo strah?
Med 12. in 28. avgustom: samo poslušaj
Morda tega obdobja ni treba napolniti z odgovori. Morda ga je bolje pustiti nekoliko praznega. Opazujmo, katere misli se vedno znova vračajo. Kateri ljudje nam dajejo energijo in kateri jo jemljejo? Kaj nas navdušuje in kaj nas izčrpava? Katera odločitev čaka na nas? Lahko si vzamemo več časa za sprehod, naravo, tišino, pisanje dnevnika ali preprosto za večere brez telefona. Ne zato, ker moramo v vsakem znamenju iskati sporočilo vesolja, ampak zato, ker v tišini pogosto prvič zares slišimo sebe.
28. avgust: čas za spuščanje
Lunin mrk lahko simbolično postane trenutek, ko nekaj odložimo. Ne zato, ker bi mrk čudežno odstranil naše težave, ampak zato, ker lahko odločitev sprejmemo sami. Morda je čas, da odpustimo sebi. Da se poslovimo od odnosa, ki nas ne hrani več. Da nehamo dokazovati svojo vrednost nekomu, ki je ne zna videti. Da si priznamo, da smo se spremenili. Lahko si zapišemo vse, česar ne želimo več nositi s seboj, in papir nato raztrgamo. Kot majhen simbolični obred. Kot sporočilo sebi: to poglavje se lahko zaključi.
Največja magija je pogosto zelo človeška
Morda se med 12. in 28. avgustom ne bodo odprli skrivnostni portali. Morda pa se bodo odprla vrata, ki so veliko pomembnejša. Vrata, skozi katera bo ženska ponovno našla svojo moč. Mama, ki bo ugotovila, da njene sanje niso izginile samo zato, ker je postala mama. Oseba, ki bo prvič izbrala sebe. Nekdo, ki bo po dolgem času rekel »ne«, ne da bi ga bilo strah, da bo zato izgubil ljubezen. To je tista tiha magija, ki je ne moremo fotografirati in dokazati, lahko pa jo občutimo. Kajti svetloba med mrkom ne izgine. Samo za trenutek je ne vidimo.
In morda je to tudi sporočilo letošnjega avgusta: če trenutno ne vidiš poti naprej, to še ne pomeni, da je ni. Morda si samo vmes. Med tem, kar si bila, in tem, kar šele postajaš. In morda se pravi portal ne odpira nekje nad nami. Morda se odpira v trenutku, ko se končno odločimo, da bomo stopile nazaj k sebi.