Drage moje bralke in čudovite ženske,
za mano je teden, poln vsega, in čeprav sem vesela, da je festival za mano, je hkrati vedno tako, da sem tudi malo žalostna. Ni besed, ki bi lahko realno opisale, kakšen je občutek, ko stojiš na odru v Avditoriju Portorož, pred občinstvom, ki ima po moje nekje skrito čarobno paličico in z njo ustvari tako neverjetno vzdušje. Vsako leto znova se na začetku, ko pridem gor, borim s solzami in vem, da je za sovoditelja enako.
Zanimivo, ker letos teče 30. leto moje kariere, a se na to še nisem navadila in se nikoli ne bom.
Za začetek zahvala vsem, ki ste bili tam, in hvala tistim, ki ste sledili prenosu. Tako močno smo si želeli, da bi se zgodil normalen večer v norem svetu, da so se vse zvezde sestavile in nam podarile čudovito, brezhibno nebo, ki je prav čuvalo jubilejni festival. Hvala Avditoriju Portorož za podporo, ki je bila letos res neverjetna, RTV-ju zato, da smo vse speljali. Ob vsem tem govoriti o oblekah je skoraj nepomembno, ampak na tej spletni strani je to moja tradicija in je ne bom preskočila. Vsaka kreacija iz Ateljeja Qualcosa di Blu v Trstu me je naredila srečno, suvereno in Žensko, z veliko začetnico. Hvala ljubi Francesci, lastnici butika, ker ni samo prijateljica, temveč tudi sorodna duša, ki ujame moje misli, želje in me vedno naredi lepo.
Zlata obleka
Začela sem z zlato obleko, z veliko tila, čudovitim izrezom v sprednjem delu in kratkim rokavom. Ta je bila res prva izbira in ljubezen na prvi pogled. Z njo sem tudi otvorila festival.
Črno-bela pravljica
Druga obleka je bila povsem drugačna zgodba, v stilu Grace Kelly, malo V vrtincu. Zelo so mi všeč te kreacije, rahlo ujete v času, in velike, stilizirane črne rože so dosegle svoj namen.
Ne gre brez slonokoščene
Ta kreacija je bila med vsemi najbolj zahtevna. Težka in super bogata, sploh v zadnjem delu. Težko se uprem, ko vidim slonokoščeno obleko, in ta je imela še bleščice, kar je za mojo sračjo dušo res privlačno. No, saj veste …
Izziv rdeče
Kako je zanimiva zgodba z mano in rdečo barvo … Zelo težko se odločim zanjo, nakar jo oblečem in hop, zgodi se poseben trenutek, ko me res osvoji. Mislim, da gre prav za moment, ki ga je treba ujeti in ta rosso Valentino obleka je bila tako noro seksi, da sem se v hipu odločila in z njo tudi zaključila 40. Melodije morja in sonca.
Hvala čudoviti vili Majda v Ospu, kjer so nastale te fotografije.
P.S.: Še nekaj utrinkov z Mariom, ker sva se imela super dobro in ga že pogrešam. 🙂
