Drage bralke in čudovite ženske,
za mano je čudovit vikend, ki je bil dobesedno magičen že zato, ker sem ga začela s soncem in nadaljevala s snegom, nakar sem mislila, da je vseeno pomlad, se napotila v gozd, nahranila živali in skoraj zmrznila. A vse to ima po svoje šarm, kamin je še vedno prižgan in jaz sem zelo rada v flanelasti halji, ker takrat vem, da se bo čas dobesedno ustavil. In res se je. Neprecenljivi so trenutki, ki jih preživim sama s sabo, ko lahko ustvarjam, kar imam najraje, spečem pecivo in ga nesem starejšemu gospodu, ki ga komaj poznam, samo zato, ker se mu takrat noro zalesketajo oči in mi vsakič znova pove, da obožuje sladko. To mi da tudi vedeti, kako smo vsi povezani in kako potrebujemo res malo, da človeka osrečimo, naredimo nekaj dobrega, poskrbimo, da je svet lepši. Moj je.
Objem in imejte brezhiben teden.
Ko sem bila majhna punčka, je moja mama vedno nosila hlačno krilo; v mojem spominu je ta kos še vedo zelo živ in prav vidim se, kako sem se skrivala pod krilom in našla hlače, kar me je vedno zabavalo. Tudi zdaj ostaja to kos, ki ga imam zelo rada, in kratka verzija me je še posebej navdušila. Zanimivo, saj v kolikor bi bilo to krilo, ga ne bi nikoli kupila, a hlače se mi vseeno zdijo toliko bolj varne, da te prav nič ne skrbi. Čeprav sem v polnem obdobju lila in turkizne barve, sem navdušena tudi nad zemeljskimi toni, tokrat s kančkom oranžne.
Moj stajling je sledeč: hlačno krilo, bluza in jopa Meisie, čevlji Guess, torbica Chloé, oranžen prstan Kenneth Jay Lane.
