Česa sem se naučila po karanteni

Ko sem zadnjič sedela pod drevesi in na milem soncu s prijateljico pila odlično kavo ter dovolila, da se je pogled kar izgubil v neskončnost čarobnega vrta, me je nekaj prešinilo. V njenih očeh sem videla, da mi mora povedati nekaj pomembnega in zdelo se mi je, da me zna presenetiti. “Dovolj je bilo”, mi je potihem povedala, “ta situacija s korona virusom mi je odprla oči, veliko sem razmišljala, predvsem o delu in odnosih, in ugotovila, da mi v času karantene ni manjkalo nič, še najmanj tisti, s katerimi težko izhajam. Zdaj vem, kaj hočem, in mislim, da je čas za spremembo.” In tako je moja ljuba prijateljica pustila vse. Od nekdaj si želi potovati in zaradi napornega dela se je ta strast ustavila. Rada je v družbi in obožuje restavracije ter cocktaile na plaži. Vem, dokaj enostavne stvari, a ko si neprestano v pogonu, preprosto ne zmoreš in postane vsaka majhna stvar nekaj ogromnega.

Občudujem take ljudi, ki so znali prav zdaj potegniti črto in poslušati sebe. Občudujem jih, ker niso le poslušali, temveč tudi slišali in razumeli, kar ni tako enostavno. Tudi sama sem sebi dala ogromno priložnosti in si dovolila, da vse skupaj upočasnim, bilo je super, dokler je trajalo, a je moje življenje tako noro dinamično in nabito z vsem, da se prav gotovo težko ustavim in, kdo ve, morda si tega v resnici niti ne želim. Tako sem začela razmišljati o stvareh, ki sem se jih sedaj naučila in o tistih, ki sem jih dobro razumela. Nastal je seznam, ki je morda tudi vaš, morda pa bi tudi ve kaj dodale in je vsak predlog dobrodošel. Kar je dobro, je dejstvo, da nič ni več samoumevno, vse je dragoceno, v meni in okoli mene.

• 

  

  

  

• Naj bi bili skupnost, a vedno nismo. Vsi smo enaki, ko napoči kriza, se morda drugače odzovemo, a letos smo imeli odlično priložnost pokazati, kdo smo, koliko smo pripravljeni pomagati in koliko razumemo, da smo del skupnosti.
• Življenje je vedno na nitki. Zdi se mi, da sta se starša tako hitro postarala zato, ker sta bila dolgo zaprta in vsa prestrašena, pa tudi jaz sem zgubila kompas za čas in nisem vedela, kateri dan je. In ko zdaj pišem, je že junij in imam občutek, da je v mojem življenju luknja dolga točno dva meseca. Kot bi izgubila spomin.
• Res smo izgubili smisel za prave stvari. In sem štejem tudi sebe. Brez trgovin ni bilo enostavno, vsaj na začetku, kar mi je dalo misliti o tem, koliko oblek in make-upa imam v omari le zato, ker sem utišala notranje glasove in potešila pomanjkanje ljubezni s kolekcijo čevljev, ki me v resnici res ne zanima.
• Spoznala sem ljudi, v dobrem in slabem, no, priznam, da marsikdaj zelo v slabem in sem hvaležna za selekcijo, ki sem jo lahko naredila. Hvala vesolje, ker počistiš balast in mi daš možnost, da na življenje pogledam z drugačnimi očmi.
• V resnici imamo moč. Neverjetno, kako smo se postavili na noge in srčno upam, da ne bomo dovolili slabim novicam, da pridejo do nas, da jih bomo preganjali z metlo in potem premagali zato, ker bo vse dobro. In res bo, če bomo držali skupaj. Jaz verjamem, da zmoremo.
• Super je bilo ostati v tišini. Videla sem, koliko jo potrebujemo in kako noro dobro je, če me ljudje ne gnjavijo, če ob sebi ne gledam obrazov, ki jih ne želim gledati, če imam dovolj časa, da vzamem dnevnik in pišem, ali preprosto knjigo in razmišljam. Nikoli se nisem bala tišine, zdaj jo celo obožujem. Moja prijateljica, zaveznica in prav gotovo tudi ljubimka. Hvala, ker si.

• 

  

  

  

  

  Zdaj pa želim teči. Po svetu, po plaži, po hribih, povsod. Želim povedati ljudem, da jih imam rada, ker sem nekoč to zamudila in je teta naslednji dan umrla, zato si tega še zdaj nisem oprostila. In če mi kaj ni prav, bom prav tako povedala in ne bom tiho zaradi vljudnosti, ker ne želim biti vljudna, želim biti samo jaz.

Prijateljici sem obljubila izlet v Benetke, kar tako, da greva na kozarec vina, nekaj dobrega pojeva in pogledava vse izložbe naokoli. To si želim, ker je življenje eno. In, mimogrede, danes imam rojstni dan, še eno leto več, še en delček nove poti, pa tudi gubice, brazgotine, lekcije ter misli, dobre in slabe. Hvaležna sem za vse.