Razmišljala sem, da je najbolj dragocena stvar, ki jo imam, čas. Čas za svoje majhne stvari, drobne trenutke sreče, ljudi, ki poskrbijo, da je moj dan še lepši. Čas za pisanje in risanje, ustvarjanje lepih kotičkov doma in dobrih piškotov, za objeme in poljube, za to, da zvečer vsi zlezemo pod odejo in začnemo novo serijo na Netflixu ali si privoščimo ta stoti božični film preprosto zato, ker nas lučke tako noro navdušujejo. In vse ostalo je tiho, obmolkne, postane rahlo zavito v meglo in hkrati tako živo jasno. Tisti mir, ki ga najdeš v sebi, je tako dragocen, da ga ne deliš z drugim, ga samo čuvaš, kot zaklad, ker veš, da prinaša le dobro in te bo vedno znal potolažiti. Jesen je tudi to: iskanje sebe. In prav magično je, ko ugotoviš, da si ženska, torej heroj, in je vse kristalno tam, kjer mora biti.
Objem vsem, moje bojevnice.
