Ne čudi me, da je november najbolj magičen mesec v letu. Tih, vlažen in ujet v času, kot mesec, ki prav dobro ne ve, ali bi bil jesen ali že zima. In ta njegova negotovost se odraža tudi pri nas, ki znamo biti v tem obdobju v objemu velikih sprememb: ko veš, da je nekaj za hrbtom, a prav dobro ne razumeš, za kaj gre. Preprosto november. Danes so me navdihnili prizori, polni barve, ki sem jih doživela na poti v Ljubljano. Ta znameniti foliage, ki ga na obali nimamo, in neskončne površine gozdov, ki se prelivajo od rumene do rdeče barve in imaš vedno občutek, da nekje stoji nevidna roka s čopičem in vodenimi barvami, ki ponoči poskrbi za vso čarovnijo. Življenje, pač, ki ima res nešteto odtenkov in kako dobro je, če jih znamo ujeti.
Želim vam miren četrtek.
