Samo malo nežnosti in bi bil svet lepši. Te dni moramo graditi v sebi in iskreno najti stvari, ki so dejansko pomembne. Predvsem tiste majhne, samoumevne zadeve, ki se običajno slišijo tako poceni in že skoraj staromodno. Pa vendar mir, ljubezen, spoštovanje, strpnost niso vedno za vogalom in tudi ne dosegljivi vsem. V času, ko okoli nas svet propada, si želim, da bi svetlobo našle v sebi. Malo se ustavimo, zadihajmo, vzemimo si čas za starše, prijatelje, otroke, partnerje in čas zase. Če bi hodila v cerkev, bi vam rekla, da molimo skupaj, tako lahko samo napišem, da ostanimo pozitivne in močne, v upanju, da nam vesolje pomaga. Včasih se čudeži le zgodijo in stvari se obrnejo v drugo smer, predvsem takrat, ko ne poznamo vseh akterjev, niti vseh interesov. Ker sem že tako utrujena in sita vsega, se danes izklopim. Gledala bom sonce in začutila hladen zrak na obrazu, postala bom otrok in se pretvarjala, da je vse neverjetno dobro, lepo in na svojem mestu. Če imajo misli svojo vibracijo in frekvenco (in verjamem, da je temu res tako), potem skupaj pošljimo v vesolje željo po lepi zemlji in ljudeh, ki jo spoštujejo.
Zmoremo. Objem.
