Ta teden sem pridno zbirala slike za dušo. Kar tako. Dala sem jih na namizje in gledala takrat, ko je za to tudi napočil trenutek. S kavo, včasih s čajem, potem z domačimi piškoti ali med enim in drugim nakupovanjem po spletu. Ne gledam oblek, zanimajo me le božični dodatki, ker bi rada kupila nekaj za jelko in imela normalne praznike, tako kot ve. Kot mi vsi. Lepa estetika me napaja in v sebi imam polno spominov: na potovanja, poletje, objeme, lepe besede in prijazne ljudi. Ko zaprem vrata svojega stanovanja se počutim varno, pa ne zaradi virusa, samo zato, ker med lastnimi stenami sama odločam o tem, kakšna bom ter komu verjamem. In tudi svoja čustva izberem, vsakič znova.
Zato danes izberem srečo in vam jo pošiljam, da bomo vse na isti valovni dolžini.
