Vsak dan, ko se zjutraj zbudim, razmišljam o nalogah. Grem v sobo, tiho odprem vrata in pogledam Sofio, ki mirno spi. Običajno je zraven Beatrice, ki čuva njene sanje, in tako se kasneje dan začne. Razmišljam, da nam odnosi te dni napolnijo čas. Odnosi s hčerkami in sinovi, možmi ali partnerji, sestrami in brati. Odnosi z družino. Petra mi je pravkar poslala svojo kolumno in vidim, da sva na isti valovni dolžini. Zdaj je čas, ko točno vidiš, ali je človek takšen, kot si mislil, da je, ali je drugačen. In maske so padle, skrhali so se odnosi, na dan je izbruhnila jeza, potem razočaranje, kasneje apatija. In v tej zmedi so se rodile tudi čudovite ljubezenske zgodbe, ker smo lahko ugotovili, koga imamo najraje na svetu in kdo ima tudi nas, prav tako, neskončno rad. Obdobje karantene je ogledalo, ki nam ga je vesolje postavilo pred obraz. Morda se v njem zrcalite popolnoma same, morda ste v odlični družbi.
Zato danes pokličite, napišite, pošljite elektronsko sporočilo, ker ljudje niso samoumevni in tudi ve niste. Vas močno objemam.
