Naj ti modra danes podari občutek miru. Naj te spomni, da si kot nebo – široka, odprta in polna možnosti.
Štejemo preostala leta, mesece, celo minute, štejemo zamujene vlake, napačne ceste, nerešene odločitve.
Hvaležna sem. Za povezanost, za smeh, za solze. In predvsem – za to, kar smo.
Se vidimo kmalu – tam, kjer drevesa šepetajo, sonce poboža in srce najde svoj dom.
To nenehno iskanje odsotnosti nas izprazni, zaslepi za bogastvo, ki že prežema naša življenja.
Drage bralke, danes je odličen dan, da že enkrat nehamo s tem. Res. Nedotakljiva pravica vsakega človeka je častiti samega sebe.
Ostati zasidran s temi iluzijami je kot bi se želeli odžejati s presušenim vodnjakom.















