Kakšen teden, drage moje. Saj nisem prepričana, da je resnica, morda celo sanjam, a nekje vmes se je zgodil osmi marec. Razmišljala sem o ženskah, o svetu, v katerem živimo, o tem, kaj se dogaja v tem trenutku in veste, da ne bom pisala o virusu zato, ker te dni beremo le o tej problematiki. In kar naenkrat ti na letališču merijo vročino in ne pogledajo potnega lista, ker ni več možnosti za atentate, bombe in nevarnosti vseh sort. Ko se kolo življenja začne vrteti, znamo biti ljudje res čudaški in zanimivo, kako odreagiramo na spremembe. A o tem ne bom pametovala. Želim samo povedati, da sem danes kot še nikoli prej in še bolj kot včeraj na strani žensk. Verjamem v našo moč, pamet, intuicijo, senzibilnosti. Verjamem, da smo skupaj močnejše in seveda bomo prebolele tudi to. Ker se ne damo.
Držite se, držimo se, prepričana sem, da prihajajo lepi časi.
