Najdimo dobro tudi v težkem trenutku

Sigmund Freud je bil prepričan, da ko si zaljubljen, ne pomeni, da si našel sorodno dušo, temveč sebe. In s tem “sebe” je misli na vse pretekle ljubezni, ki so se zgodile do partnerja, torej mamina, očetova, vse ljubezni v otroštvu in mladosti ter seveda ljubezen prejšnjih partnerjev. Skratka: najdemo neke vrste čustvene konstelacije srca in naj bi tako tudi stvari, odnose, občutke, pospravili na svoje mesto. Sama verjamem, da obstajajo predali za vse, kar smo bili, in vse, kar še bomo. Kar dobro je, da jih najdemo in tako tudi v življenju naredimo prostor za dobro, ki prihaja.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Včasih je življenje tudi paradoks in polno zrcalnih slik, ki skrivajo neke vrste dvojne identitete. Če dobro pomislite, ima skoraj vsaka stvar, ki jo doživljamo, dve strani in običajno je tako, da približno dobro poznamo le eno. Zaradi pomanjkanja ljubezni lahko človek celo zboli, saj vsi potrebujemo čustvene vezi, tudi tisti, s katerimi smo se skregali, ki so nas razočarali, ki niso bili na isti energetski ravni, ki so preprosto odšli. S tega zornega kota nas loči zelo malo, vsi smo del istega oceana in plavamo med istimi valovi. Škoda, da se tega ne zavemo. V teh čudnih časih se večkrat na dan pogledam v ogledalo in včasih niti ne prepoznam odseva. Sem polna skrbi, ampak sem prevelika bojevnica zato, da bi se dala, da bi podlegla skrbem ali začela razmišljati negativno. Vsakič znova se vprašam: katere so bleščice, ki jih imam prav ta trenutek v življenju? In potem naštevam ter se ne ustavim, vsaj ne do takrat, ko mi še deluje domišljija. In da, seznam je dolg.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Udobno stanovanje mi ponuja ogromno kotičkov sreče. Tista mizica v belem, kovanem železu, ki je bila včasih na balkonu in je zdaj pri kavču. Nove sveče s cimetom in dišeče palčke. Knjiga, ki mi jo je podarila prijateljica, nova bela bluza s čipkastimi rokavi, ki visi na lesenem obešalniku. In potem vse dobre vonjave, ki so del mojega doma: kuhinja zato, ker se vedno nekaj peče, spalnica zato, ker je okno skozi odprto in tako lovim zrak, dnevna soba z vsemi dišavami, ki v spomin prikličejo preteklost, ko se mi je zdelo, da je bilo vse na svojem mestu. In potem me prešine, da je tudi zdaj. Eden izmed najlepših darov življenja je, da vidiš lepoto tam, kjer je drugi ne vidijo.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Jaz, ki sem vedno potovala in bila neprestano s kovčkom nekje pod posteljo in zdaj kar stojim. Kako pogrešam moja mesta in moje ljudi, a hkrati moram priznati, da sem blizu doma odkrila zapuščen mlin, ki mi je vzel srce, in potem reko, v katero sem padla, ker mi je spodrsnilo in se vsa mokra smejala na ves glas. Videla sem gozd, ki je imel veje, polne besed, in krošnje, ki so se spuščale do moje glave ter bile polne skrivnosti, samo zame. Ob modri luni sem na sprehod peljala vse kristale, zdelo se mi je, da so potrebovali prav to: dober zrak, srebrne žarke in priložnost za nov začetek. In takrat sem imela ponovno občutek, da je vse na svojem mestu.

Foto: Zen
Foto: Zen

Na vse to, kar se zdaj dogaja, gledam tudi z druge plati. V smislu, da imamo pred seboj bel list papirja in ta čaka na novo zgodbo. Nisem pesimist, daleč od tega. Novi ukrepi me prešinejo in začutim jih na koži, v obliki mravljincev, ki tečejo po hrbtenici in v grlu me ponovno stiska. Pa vendar. Konec leta je vedno čas, ko lahko potegnemo črto, si morda omislimo novo beležko in vanjo zapišemo vse, kar bi rade zapustile in potem še seznam novih stvari, ki si jih res želimo. Ne gre več za svileno bluzo, obleko iz mehke pletenine, plašč v lila barvi ali torbico. Vsega je preveč in omara me prav vsak dan prosi, naj jo spraznim, ker želi dihati tudi ona. Gre predvsem za prijaznost, lepe odnose, za to, da ne diskriminiramo ljudi, da postavimo pike tam, kjer nas je najbolj strah, in damo nove priložnosti tistim, ki nas znajo še presenetiti.

Foto: Zen

In potem pečem piškote, dodam cimet, vanilijo, kuhinja je polna čudovite, sladke arome in povem vam, zame je sreča tudi to, da zaznam drugo plat medalje in vidim mavrico v popolni temi. Potem si nadenem žametno obleko, lepe dolge uhane, rdečo šminko in tako, lepa in urejena, verjamem v prijazen svet.

*** Še outfit za tiste, ki vas zanima: pulover Chicwish, kavbojke Fracomina, uhani in prstan Etro (via Netaporter),  zapestnice Isabel Marant in JCrew, torbica in čevlji Mango ***

 

Lorella Flego
Lorella Flego

Obožujem biti ženska in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Moda mi je bila položena v zibelko, v njeni družbi pa mi ni nikoli dolgčas. Glitter.si je moj osebni pogled v svet ...

8 komentarjev
  1. Še vsaka kriza je minila in tudi ta bo. Le da bomo iz nje izšli drugačni – eni močnejši, drugi šibkejši. Eni bodo uvideli, da ni vse v materialnih stvareh, da so odnosi tisto, kar šteje in bogati. Enim pa tako ali tako ni pomoči….. 🙂

    In moja kuhinja diši po sveže pečenem kruhu.

    XOXO

  2. VAAAAAU – kako lepo vam paše ta temno modra barva in rdeča šminka!!! Čisto drugačna, a spet lepa!

    Pohvala spet vašemu fotografu, ker vas zna tako dobro “ujeti”, čeprav pri vas, ki ste fotogenična in ste odeta v lepe obleke in nakit, ni težko, “da vas ima kamera rada” 🙂

    Lep petek pa makar je 13. in lep konec tedna! 🙂

    1. Ja, 13. Danes sem videla tudi črno mačko, a kot vsaka pridna čarovnica sem samo pomislila, da je prav gotovo za srečo. Hvala draga Helena in objem!

  3. Zelo lep zapis. Želim si le, da bi ga prebralo čim več ljudi!!!
    Sem ena izmed srečnic, ki vse to živi…obilje doma, srčnih odnosov, prelepe narave, ki me obdaja…samo videti moraš vse to in za to tudi kaj narediti!!!
    Morda pa komu “klikne” in spregleda
    Moj beli list je že pripravljen za lepe zgodbe
    Lp
    Nataša

  4. Draga Lorella,
    zelo rada pogledam vaše prispevke tu in v oddaji Dobro jutro.
    Ampak s tem zapisom ste me zadeli v srce, a hkrati tudi dvignili in vlili moči za življenje naprej, ker mi je trenutno težko.
    Zelo lepa ženska ste, najlepša pa je vaša notranjost. Hvala, ker svoje čudovite misli delite z nami.

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.