Pogrešam Italijo in Italijane

Nisem edina, ki pogreša pizzo v Italiji. In čeprav se običajno zvečer držimo bolj doma, bi vseeno šla v veseljem na italijanski aperitivo in potem na odlično kavo. V starem delu Trsta sem odkrila top restavracije, ki so mi vsakič znova ponujale mir, odlično hrano, dobro vino in prijaznost. Italijansko odkritosrčnost, ko ti je v hipu jasno, da lahko z vsakim komuniciraš. In pogrešam Francesco, njene čudovite poročne obleke, pogrešam nakit v trgovini Vintage in Sephoro s kolekcijami Too Faced. Pogrešam capuccino in piadino romagnolo, ki me vedno spominja na otroštvo v Bologni, kjer je piadina tudi doma. Vsak dan si dopisujem s prijateljicami in prijatelji v Italiji in čutim njihovo stisko, ki je deloma tudi moja. Ker živim prav na meji, je že tako, da se počutim doma tudi pri njih in meja pravzaprav ne obstaja.

Tutto andrá bene – Vse bo dobro
Piazza Unitá – Trst
Piazza Duomo – Milano
Italija na Instagramu
Italija na Instagramu
Italija na Instagramu

Zame je Italija pojem estetike. Pojem arhitekture, ki je tako neverjetno veličastna, dobre hrane (vsakič, ko se spomnim na hrano v Firencah, se mi kar cedijo sline), edinstvene mode (mislim, da ni kaj dodati), srčnih ljudi, ki vedno klepetajo, se objemajo in poljubljajo tako, kot tudi mi doma. Sofie nisem nikoli vzgajala v duhu “Tukaj je Slovenija in tam je Italija”, zato obožuje tako Ljubljano kot Trst, a zanimivo, da ko me vidi žalostno, mi vedno reče: “Greva v Trst na kavo, mami, in bo bolje.” V meni Italija predstavlja korenine in način življenja, ki je zelo poseben, nekakšna bella vita, ki se deloma zrcali tudi v življenju na obali, saj nam je ta slog zelo všeč.

Italija na Instagramu
Italija na Instagramu
Piazza della Signoria – Firenze
Italija na Instagramu
Piazza Pretoria – Palermo

Živeti z veliko začetnico je ključ vsega. Da ne spremljaš le stvari, ki se te bolj ali manj dotaknejo, temveč jih čutiš globoko v srcu. Zdaj smo povezani vsi. Mi tukaj, Italijani čisto zraven nas, onkraj luže Američani in potem še vsi ostali. V teh norih časih je edina rešitev solidarnost in to, da ne pozabimo, kdo smo, da se v trenutku stiske podpiramo. Jutri ni samo eden, jutri je plod zelo težkega viharja, za katerega lahko le rečem, da bi morali bolje razumeti, kako izkoristiti vse vetrove. Ni nujno, da bomo po vsem tem ponovno na začetku. Ne verjamem tistim, ki že pišejo o novi katastrofi, recesiji, črni luknji in še kaj bi lahko dodala. Verjamem samo tistim, ki so polni upanja. Kot jaz.

Piazza di Spagna – Rim
Italija na Instagramu
Italija na Instagramu
Italija na Instagramu
Italija na Instagramu

Želim verjeti, da bodo kasneje kave v Italiji še bolj slastne, da bodo Italijani še bolj uživali v objemu Ljubljane in mesta, za katerega menijo, da je “straordinario” – neverjetno. Doletela nas je lekcija skromnosti, ko smo vsi zaprti doma, manj kupujemo, doživljamo emocionalni detox in smo prisiljeni razmišljati o družini in odnosih, o tem, kar imamo in je dejansko otipljivo. Čas je dobil drugo vrednost in čas teče počasneje, kot bi bili še vedno v športnem avtu, a z zategnjeno ročno zavoro. Kot bi bili nekje v zraku, v objemu prosojnega mehurčka, ki naj bi nas varoval, a kdo ve, če je v resnici res tako. In v tem potovanju, ki ostaja čudovito in polno izzivov, je tako, da si uspemo celo ogledati okolje, pomlad, ki se prebuja, naravo, ki se ne pusti motiti, male ceste, ki jih prej nismo poznali, in življenje na kmetiji, ki je po svoje čarobno.

Italija na Instagramu
Jaz na otoku Burano
Italija na Instagramu
Italija na Instagramu

Danes gledam naprej. Vizualiziram sebe na čudovitem Piazza Unitá v Trstu, potem se sprehajam po Corsu, kasneje grem do Eatalyja na surovo ribo, z Ano se dobiva v Vatti na Opčinah. To sem jaz in tega mi ne bo nihče odvzel. Človek ostaja na sredini vsega, s svojo inteligenco in upanjem, z možnostjo, da vedno stremi k boljšemu in danes, bolj kot včeraj, se zavemo, da smo pravzaprav vsi na isti ladji. Pred mnogimi leti smo odstranili meje z Italijo, te iste meje, ki so se danes ponovno dvignile. Takrat se mi je zdelo neverjetno, da ne bomo več potrebovali osebnih izkaznic, potnih listov, prepustnic ali karkoli drugega. Da bomo svobodni v novi eri, da bodo naši otroci poznali svet, ki ga mi v mladosti nismo imeli.

Tutto andrá bene – Vse bo dobro

In na koncu bo tako, da bomo ponovno skupaj.

Lorella Flego
Lorella Flego

Obožujem biti ženska in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Moda mi je bila položena v zibelko, v njeni družbi pa mi ni nikoli dolgčas. Glitter.si je moj osebni pogled v svet ...

8 komentarjev
  1. Pogrešam Bologno, Padovo, Sieno, Arezzo, Parmo, Trst, San Gimignano, Imolo, Modeno, Vicenzo….. Pogrešam sitnega lastnika gostilne na Via San Donato v Bologni, ko je na moje opravičilo, da ne govorim dobro italijansko, prijazno rekel “parla poco, ma parla bene”…..

    In da, šla bom v Italijo takoj, ko se tole konča, samo da vdihnem zrak, se ozrem po ulici, naužijem tistega vzdušja, ki ga mi ne znamo pričarati, …ker ga je treba razumeti.

    In da, draga Lorella, uspelo ti je, da si mi zvabila solze v oči s svojim tekstom. Tako zelo ljubim in pogrešam Italijo.

    1. Nisi edina, a vse bo še dobro. Zadnjič sem slišala prijateljico iz Trsta in mi je rekla, da pogreša Ljubljano in odlične rstavracije pri reki. Pa sem ji rekla, da ko odprejo meje si dava duška, ona pri nas in jaz pri njej 🙂

  2. Che bella Italia. Sempre nel mio cuore. Ker sem otrostvo prezivela ob meji, mi je se kako ljub Cedad, pa seveda tudi Trst, v katerega se preredko vracam. Prijateljica moje mame zivi v Miljah. Kako rada sem se peljala k njim na obisk. Kar srce mi zapoje, ko gledam tvoje slike in gledam Italijansko kuliso v filmih. Ravno za vikend gledala enega romanticnega, ki se je dogajal v Rimu in Positanu. In kako lepa si v beli obleki s pentljama na ramenih na otoku Burano. Hvala za tale zapis, res dvigne

  3. Pogostokrat se mi v tem času zazdi, da mi bo srce počilo od hrepenenja, pogrešanja in vsega mnogotožja in potem preberem ta članek in se zavem, da smo vsi v istem zosu, da se nam vsem toži in da na nek način skupaj korakamo skozi dan. In lepota ostaja. Samo drugje, kot smo je vajene. Na nas pa je, da jo najdemo. Vsekakor so mi tvoji članki v veliko pomoč, hvala, Lorella, da nas družiš! Objem na Obalo xxxxx

  4. Draha Lorella, spet krasen zapis, ja, tudi jaz pogresam Italijo, komaj cakam, da bova z mozem spet obiskala kaksno pokrajino /regione, lani sva za 1. maja uzivala v Bariju, Materi, Arcoballenu.., ne morem pa se odlociti, kateri tvoji clanki so mi bolj vsec, o modi, zivlj stilu ali psihol nasveti…, z vsem se strinjam s predhodnicami, ki so tudi tako lepo opisale svoje videnje, pozdravcek vam, Lorella, pa Urski, Natasi, Jerneji, vsem, ki zremo z optimizmov v naslednje tedne

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.