Stvar perspektive

Kako je zanimiv čas, v katerem živimo. Z enim samim klikom se lahko povežemo z osebo na drugem koncu sveta, hkrati nam je težko pozdraviti soseda, ki živi v istem bloku. Pomislim, da se bojimo pravih odnosov in je lažje takrat, ko smo pred računalnikom in nevidnim ščitom, ki nam omogoča, da mirno nosimo masko in se marsikdaj pretvarjamo, da smo nekaj, kar v resnici nismo. Socialna omrežja, družba in zdaj tudi Covid so idealna odskočna deska zato, da izgubimo svojo identiteto in hkrati občutek za sočloveka.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Pri teh letih se rada zavedam, da še vedno obstajajo realne, konkretne stvari, ki me znajo presenetiti. Nepričakovano sporočilo dobre prijateljice, objem moškega, ki te zna potolažiti, pristne besede staršev, ki zelo dobro vedo, v kateri fazi življenja se nahajaš, ali moja punčka, ki me marsikdaj vodi skozi poti vesolj, a tu in tam izgubi kompas in se potem vloga obrne. In veseli me, da perspektiva ni samo ena, dovolj je, da se premaknemo za korak in se pred nami razkrijejo barve, ki jih prej nismo nikjer videli. Nekako tako, kot se pred mrakom nebo obarva v oranžno, roza in lila ter pričara spektakel, ki ga niti najboljši slikar ne bi znal uprizoriti. Veste, kako je z življenjem? Marsikdaj ne moremo spremeniti tega, kar se nam zgodi, lahko pa spremenimo lastno interpretacijo dogodkov.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Za mano je še en vikend, ki sem ga preživela na obali. Kopam se v mirnem morju in voham poletje, ki me počasi zapušča. Voda je hladnejša, a ponovno ravno prav za moje misli danes, da jih malo razbremeni in mi tako ponudi drugačen zorni kot. Ko stojim sredi morja, zagledam tiste oblake, ki se kot nore ovčke pletejo z borovci in ponovno je v meni slika, ki jo moram ovekovečiti. Obstaja samo ta trenutek, ker preteklost me ni ujela in sedanjost me ne zanima, vsaj v smislu, da jo tako ali drugače ne morem spremeniti. Mi smo seštevek dogodkov in brazgotin, ki jih nosimo v srcu, ne pa ljudi, ki so se nas dotaknili. Morda smo si tu in tam izposodili kakšen nauk, a v resnici smo, v tej avanturi, dokaj sami.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Če bi me kdo vprašal, kje smo v tem trenutku bi rekla, da ne vem. Počasi, a vztrajno nam odvzemajo možnost, da bi se družili, in včasih me prešine, da smo individualno veliko bolj ranljivi. Kdo ve, če ne bodo naši otroci doživeli družbe, ki bo popolnoma drugačna, v kateri bodo vrednote obrnjene na glavo in bo višek ustvarjalnosti nova, digitalna igra na računalniku. In kdo ve, če bomo čez dvesto let pozabili na poljube in objeme ter samo živeli drug mimo drugega, s pravili in sanjami, ki niso naše, vendar z občutkom, da je vse na svojem mestu. Ostajam pozitivna: naša realnost ima nešteto različnih obrazov in nisem človek, ki bi se osredotočil na negativne, prej bi rekla, da bom mimo njih glisirala, kot bi bila na najhitrejšem čolnu. Ker to nisem jaz.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Vse se počasi spreminja in hkrati ostaja pristno. Na plaži, ki me je videla rasti, je bila včasih mivka in ko si jo pozorno pogledal, si ugotovil, da je sestavljena iz malih školjk. Vedno sem se spraševala, od kod prihajajo, in vedno se mi je zdelo, da jih je neskončno. Potem je nekega dne prišlo neurje in v dveh urah s seboj pobralo moje spomine. Plaža je izginila in z njo tudi beli pesek. Saj res, ostale so skale, a kaj ko tako težko spustim stvari, ki jih dobro poznam in se mi globoko zasidrajo v srcu. Res je, ne bi se smela navezati, a sem le človek, ki zato dela ogromno napak.

Foto: Zen
Foto: Zen

Tudi danes zvečer bom premaknila nos proti zvezdam in moje oči bodo radovedno iskale nove zvezde. V tem vesolju je le tako, da so nekatere stvari večne, vsaj zdaj, vsaj iz tega zornega kota. In tudi to je nekaj.

***Za tiste, ki vas zanima, pižama Intimissimi.***

Lorella Flego
Lorella Flego

Obožujem biti ženska in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Moda mi je bila položena v zibelko, v njeni družbi pa mi ni nikoli dolgčas. Glitter.si je moj osebni pogled v svet ...

12 komentarjev
  1. Leeeepa 🙂 in skozi vse fotke me je spremljalo vprašanje: “Je gospa Lorella v pižami? Je tako lepa, nežna, elegantna, ….” 🙂 no, in potem mi je zadnji stavek prispevka pričaral nasmeh na obraz: “ja” :)))))) res je lepa in vi v njej! 🙂

  2. Lorella lepa kot vedno. Vsa čast za člamek. Zadeli ste bistvo! Današnja Mladina živi v iluziji ,ker mislijo , da je na Faceu, Twitu vse res pa ni. Polovica je zlaganega !
    Lep dan Vam želim.

  3. Zanimivo da se vsi zavedamo kaj ni prav za našo mladino, ampak, a nismo mi za to odgovorni? Mi smo vzgojili to danasnjo mladež, kajti, če imajo drugi, naši ne smejo zaostajat…
    Zelo čutno napisano ❤️
    Pa saj je vedno vredno brati Lorello in pogledati tudi
    Prekrasni ste znotraj in navzven

  4. Spoštovana Lorella sem starejša gospa in zelo rada pogledam vaše komentarje in seveda slike, ki mi kar polepšajo dan.Rada tudi pogledam vašo oddajo na Dobro jutro. Hvala vam in le tako naprej lepo vas pozdravljam
    Upokojenka Mia

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.