Točno tako, kot mora biti

Vsak dan znova nam življenje podari zanimivo skušnjavo. Namesto da bi v sebi iskali stvari, ki jih na prvo žogo ne vidimo, jih iščemo v zunanjem svetu. In tako pozabimo, kdo smo ter svoje bistvo, saj nočemo verjeti, kako smo pravzaprav popolni. Ko se vsako jutro zbudimo, naše rutine tečejo bolj ali manj organizirano. Zelo pogosto vsakdanje življenje mine tiho in brez naše pozornosti, ker smo vedno v naglici, tu in tam zabredemo v kakšno težavo in si načeloma zadamo kratkoročne cilje, ki jih je treba doseči. Z drugimi besedami se obnašamo, ne da bi cenili, kar imamo, in izkazovali iskreno hvaležnost že preprosto zato, ker smo.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Danes zjutraj sem se še posebej zahvalila tistim, ki so mi pomagali, in tudi tistim, ki so mi zagrenili življenje, saj so ustvarili kakšno oviro, zaradi katere sem se v hipu morala naučiti skočiti še višje. Postala sem hvaležna za darila in napake, za to, kar sem dobila, in še posebej za tisto, kar sem izgubila, saj so mi prav slabi trenutki podarili priložnost, da zgradim boljšo različico sebe. Včasih se sprašujem, ali mi je uspelo, potem pa pomislim, da odgovor leži globoko v mojem srcu in počutju. Ko je vse na svojem mestu, vem, da sem tudi na pravi poti, iz nahrbtnika sem spustila kakšen kamen in se morda nekajkrat spotaknila, a z rezultatom sem zadovoljna. Notranji mir in sreča sta del mene, tako kot tisti oblak, ki vedno leži na modrem nebu in je del tega scenarija. Morda to pride z leti, ko postaviš celo življenje na tehtnico in ugotoviš, kje si, morda tu in tam potrebuješ tudi kakšno osebo, ki ti pokaže pot in nesebično stoji ob strani. Preprosto zato, ker si ti.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

Vse je isto in hkrati spremenjeno. Gledam Instagram in opažam ženske v tujini, ki že pridno objavljajo jesensko dekorirane domove. Jaz pa sem sredi poletja, sredi najlepšega obdobja ženske zrelosti, ko se me nepotrebne stvari nočejo več tako globoko dotakniti, temveč pridejo do mene, jaz jih budno analiziram in potem zelo hitro spustim. V tem procesu sem ugotovila, da je v življenju tudi veliko balasta in nepotrebnega, veliko besed in sestankov, ki nimajo smisla, veliko ljudi, ki nam pač niso namenjeni, in veliko trenutkov, ki si jih lahko prihranimo. In ko začutim, da pride do situacije, ki preprosto ni moja, znam odkorakati ali preboleti trenutno stisko tako, da sebe vizualiziram na morju, s stopali v belem pesku in običajno nosim bele kopalke, saj so mi tudi najbolj pri srcu. In puf, možgani so rešeni in tudi stiska se razblini, kot parni oblaček.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

September je prinesel veliko sprememb. Krajši dnevi so mi podarili nizko sonce in drugačne sence. Narava se že pripravlja na nove podvige in tudi sama sem pred kratkim razmišljala o tem, da bom kmalu pekla božične piškote in bila prav tako srečna. V resnici ima vsako obdobje svoje čare in vedno lahko pričakuješ srečne trenutke, če si jih želiš ujeti. V tem lunaparku izkušenj ostajam mirna in zvesta sebi, zagledam drugo stran obale in zdi se mi, da ima vsak kamen svojo zgodbo, vsak val bi rad nekaj povedal in vsaka izmed nas ima svoje poletje. Ne bi zamenjala ničesar, morda bi si prihranila kakšno brazgotino in si želela malo več pristne, ženske družbe, a po drugi strani vem, da vsaka stvar ni odvisna od mene, zato tega bremena niti ne morem prevzeti. Bolj se mi zdi pomembno to, da v vsakem vzdihu najdem brezpogojno srečo, ki jo lahko po svoje delim s svetom.

Foto: Zen
Foto: Zen
Foto: Zen

In vse je ponovno na svojem mestu, točno tako, kot mora biti.

Lorella Flego
Lorella Flego

Obožujem biti ženska in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Moda mi je bila položena v zibelko, v njeni družbi pa mi ni nikoli dolgčas. Glitter.si je moj osebni pogled v svet ...

8 komentarjev
  1. Kako lep zapis, draga Lorella! ❤️ Veselim se vsakega letnega časa in tudi odhajanje poletja ima svoj čar, ko skozi drevesa v gozdu sonce nižje sije in so žarki zlati, ko zjutraj in zvečer začutim piš zrele jeseni, ko ukradem dnevu trenutke občutka dopusta, kot sem ga začutila danes na kosilu v centru Ljubljane in sem dobila vtis, da sem turistka. In pred nami je zlata jesen, polna barv in obilja in ja, december s svojo čarobnostjo, potem je pa že kmalu juhuhu pomlad in sonce in cvetje spet… A ni to nekaj prekrasnega! Objem na Obalo ***
    P. S. Čudovito haljico se pa dobi kje? 🙂

    1. Kako lepo! In koliko pozitivnosti draga Jerneja, res je sporočilo, ki te prav dvigne in motivira! Hvhala iz srca! Halja pa je Women’s Secret 🙂 Objem

  2. Draga Lorela, cudivit zapis. Za sreco vcasih moramo odvreci kaksno breme iz nahrbtnika. Tudi jaz sem ga in ugotovila, da je tudi ta kamen nosil tezo kritike ljudi, ki so mi pod krinko dobrote nalagali breme biti popolna kazali s prstom na moje napake.
    Danes sem srecna, da vem kdo sem, in taka kot sem, sem najboljsa. Ko me je obiskala tezka bolezen, se nisem sprasevala zakaj prav jaz. Zacela sem ceniti vsak dan ki mi je podarjren, zjuztaj ob kavi obcudujem in se zahvalim soncu, ki me pozdravlja obcudujdm glazbo deznih kapljic, ki padajo po dezniku ob sprehodu.
    Vstopamo v cudovito obarvano jesen, cakamo belimo zime.
    Vesela sem za prijatelje, ki me obdajajo, vesela sem, da lahko takole komunicirava, saj imam obcutek da se poznava zelo dolgo casa. Tudi vas odkrit nasmeh me preprica, da je svet lahko lep. In ko se resimo balasta, hinavscine, laznih tepljajev, je spet vse na svojem mestu.
    Draga Lorela vse, kar vas osrecuje vam zelim

    1. Milena draga ❤️ v vasih besedah je popolnost in celo vesolje. V cast mi je, da ste moja bralka in srcno upam, da vas ne bom nikoli razocarala. Objem in lep vikend ❤️

Komentiraj

Vaš email naslov ne bo objavljen.