Božič. Luči, ki jih prižgemo v sebi

Božič prihaja tiho. Ne z velikimi besedami, ne z obljubami, ampak z lučmi. Tistimi zunaj, ki migotajo po ulicah, v oknih, na drevesih – in tistimi znotraj, ki jih opazimo šele, ko se za trenutek ustavimo. Danes je dan, ko potegnem črto. Ne kot sodbo, ne kot obračun, ampak kot nežen pogled nazaj. Leto je bilo polno. Včasih težko, včasih lahkotno, pogosto zelo intenzivno. Bili so dnevi, ko sem sijala, in dnevi, ko sem bila tiho. Dnevi, ko sem bila močna, in dnevi, ko sem samo bila. In prav vsi so bili pomembni.

Božič me vedno spomni, da ni treba imeti odgovorov. Da ni treba vsega razumeti. Dovolj je, da čutiš. Da dovoliš mislim, da pridejo in gredo. Da sprejmeš, kar je bilo, in se brez strahu ozreš tja, kamor greš.
V tej svetlobi se zahvaljujem. Najprej vam, drage bralke. Ker ste tu. Ker berete, čutite, pišete nazaj. Ker mi že leta dokazujete, da povezanost ni nekaj samoumevnega, ampak nekaj, kar se gradi z iskrenostjo. Vsaka vaša misel, vsak komentar, vsako sporočilo je del te poti. Niste samo bralke. Ste sopotnice.

Posebna zahvala gre tudi čudovitim Ženskam v gozdu. Tistim, ki stopite iz vsakdana, pridete k meni na obisk, na delavnice, v tišino in pogovor. Vsakič, ko se srečamo, se razširijo tudi moja obzorja. Prinesete zgodbe, ranljivost, modrost, smeh in resnico. In vsakič znova me opomnite, kako zelo dragocen je prostor, kjer si lahko to, kar si, brez maske. Zelo se veselim novih srečanj in v sebi čutim, kako vztrajno raste ta dragocena skupnost radovednih Čarovnic.

Božič je zame prav to. Prostor. Notranji mir, ki ga ne ustvarimo z nakupi ali popolnimi podobami, ampak s tem, da se srečamo sami s sabo. Da si dovolimo biti mehki. Da si dovolimo verjeti v lepo, tudi če svet včasih deluje hrupno in razbito. Ko danes gledam v prihodnost, ne iščem velikih načrtov. Iščem občutek. Želim si več svetlobe v duši, več miru v mislih, več resnice v odnosih. Želim si poguma, da ostanem zvesta sebi, in odprtosti, da sprejmem vse, kar pride.

Če je božič čas čudežev, potem verjamem, da se najlepši zgodijo tiho. V srcu. V trenutku, ko si rečemo: dovolj sem. In vse, kar prihaja, bo prišlo ob pravem času. Naj bo ta božič nežen do vas. Naj vas objame s svetlobo. In naj vas spomni, da je največja luč tista, ki jo nosite v sebi. Hvala, ker ste tu. In srečen božič.

Hvala hotelu Kempinski Palace Portorož za gostoljubje, čudovito vzdušje, odlično kavo in iskrice v očeh.