Delo bo tam tudi takrat, ko nas ne bo več, zato ni nič narobe, če malo uživaš življenje,
Oznaka: psihologija
Ostanejo odnosi, prijateljstvo, družina, ljubezen. In vse lepe stvari, ki so zdaj postale toliko bolj čarobne.
Vsi doživljamo čustva, ki nimajo imena, zanje v slovarju ni prostora, a to še ne pomeni, da jih ni.
Vedno smo nenadomestljivi za tiste, ki nas znajo objeti.
To si želim, ker je življenje eno. In, mimogrede, danes imam rojstni dan.
Nismo več v letih, ko si lahko privoščimo, da prestavimo na jutri, kar je treba storiti sedaj.
V življenju obstajajo različne rane, ki jih hote ali nehote moramo doživeti.
Ko začutim, da imam v telesu ali umu odprte rane, vem, da je edino pravilno počivati. Le tako se lahko zacelijo.
Če sam ne potegneš iz sebe svojega bistva, potem je vse zastonj.
Naj bo ta četrtek lahkoten in neobremenjen, in če slučajno pride sunek vetra, saj veste, prepustite se.
Naše zadovoljstvo z življenjem je deloma odvisno tudi od tega, ali v življenju ustvarjamo pozitivne zgodbe in spomine, h katerim se radi vračamo.
Marsikdaj je tako, da napolnimo svoj čustveni nahrbtnik z lažnimi “rada te imam” in praznimi “ljubim te”.
Če ne bi bilo žensk, ki bi bile zadovoljne z drobtinami, ne bi bilo niti ljudi, ki bi svoj ego, na ta račun, tako noro napihnili.
Barve so pomembne, vplivajo na naše počutje in veliko povedo o nas, predvsem pa svetu podajo zelo jasno sporočilo o našem notranjem stanju.
Nič ni tako vznemirljivo, kot je potovanje iz teme v svetlobo.
Zato smo ljudje tako posebni. Ker smo samo deloma narejeni iz mesa, vse ostalo je v zraku.
Jaz iskreno mislim, da bo, ko bo vse to za nami, na svetu veliko boljših ljudi.
