Naj vas te čudovite fotografije odnesejo tja, kjer je vse brezhibno.
Za dušo
Prav v zadnjih tednih smo končno vstopili v tiste najlepše dni pomladi, ko je posedanje zunaj postalo resnično prijetno, zaenkrat še kolikor toliko brez nadležnih komarjev in muh, ob znosnih temperaturah in prelepi družbi cvetoče narave.
Naj bo ta četrtek lahkoten in neobremenjen, in če slučajno pride sunek vetra, saj veste, prepustite se.
Naše zadovoljstvo z življenjem je deloma odvisno tudi od tega, ali v življenju ustvarjamo pozitivne zgodbe in spomine, h katerim se radi vračamo.
Marsikdaj je tako, da napolnimo svoj čustveni nahrbtnik z lažnimi “rada te imam” in praznimi “ljubim te”.
Kamorkoli nas bo odnesla pot, mislim, da bomo letos še posebej cenili možnost gibanja in tega, da imamo nazaj svoje življenje.
Danes sem želela deliti vse to z vami, ker vem, da se bo življenje vrnilo na svoje stare tirnice.
Če ne bi bilo žensk, ki bi bile zadovoljne z drobtinami, ne bi bilo niti ljudi, ki bi svoj ego, na ta račun, tako noro napihnili.
Počasi, počasi stopamo v pretekli življenjski ritem in čeprav slednji še dolgo ne bo utripal tako glasno, kot smo ga bili vajeni pred pandemijo, želim verjeti, da bo ta dobil povsem svoj, očarljivejši in predvsem prijetnejši tempo.
Od nekdaj sem si želela, da bi bil moj svet obarvan v pastelne odtenke in tako tudi je.
Barve so pomembne, vplivajo na naše počutje in veliko povedo o nas, predvsem pa svetu podajo zelo jasno sporočilo o našem notranjem stanju.
V mojem domu je cvetje prav toliko obvezna dekoracija, kot na primer stenska ura, preproga ali številne druge drobnarije.
Nič ni tako vznemirljivo, kot je potovanje iz teme v svetlobo.
Zato smo ljudje tako posebni. Ker smo samo deloma narejeni iz mesa, vse ostalo je v zraku.
Jaz iskreno mislim, da bo, ko bo vse to za nami, na svetu veliko boljših ljudi.