Bodimo tudi sami ta oseba za nekoga drugega. Ne vemo, komu lahko s svojo prisotnostjo polepšamo dan.
Naj bo opomnik, da so največji darovi skriti v drobnih radostih, ki jih življenje vsak dan tako radodarno ponuja.
V Parizu se naučiš gledati. Ne bežno – zares.
Naj ti modra danes podari občutek miru. Naj te spomni, da si kot nebo – široka, odprta in polna možnosti.
Končno poletje. Dobrodošlo. Ostani dolgo.
Štejemo preostala leta, mesece, celo minute, štejemo zamujene vlake, napačne ceste, nerešene odločitve.
Hvaležna sem. Za povezanost, za smeh, za solze. In predvsem – za to, kar smo.
Danes se torej odločim prekiniti spiralo. Kaj pa ve?
Se vidimo kmalu – tam, kjer drevesa šepetajo, sonce poboža in srce najde svoj dom.
To nenehno iskanje odsotnosti nas izprazni, zaslepi za bogastvo, ki že prežema naša življenja.