November ima nekaj posebnega. Ni ne čisto jesen, ne čisto zima. Je vmesni prostor, v katerem se narava umiri, dnevi postanejo krajši, zrak pa dobi tisti značilen vonj po lesu, vlagi in introspekciji. Vse okoli nas se upočasni – in morda je prav zato ta mesec popoln trenutek, da se ustavimo tudi same in premislimo: čemu, komu in kdaj rečemo da?
Besedna igra NOvember nas opomni, da je včasih največja moč v tem, da rečeš ne. Ne ljudem, ki ti jemljejo energijo. Ne situacijam, v katerih se ne počutiš dobro. Ne navadam, ki te ne vodijo nikamor. Ne tempom, ki ti kradejo spanec, in ne tišini, ki jo polniš samo zato, da bi se izognila sebi.
Reči “ne” ni upor. Je nežna oblika ljubezni do sebe. Je trenutek, ko si iskrena in si priznaš, da ne moreš nositi vsega. Je priznanje, da tvoja energija ni neomejen vir in da imaš pravico izbirati, kam jo usmeriš.
Kolikokrat si rekla da, ker si mislila, da bo tako lažje? Da ne boš razočarala drugih, da boš ohranila mir? A s tem si pozabila na najpomembnejši mir – tistega znotraj sebe. NOvember je tukaj, da te spomni: ne potrebuješ dovoljenja, da se umakneš iz pogovora, ki nima smisla, iz odnosa, ki te prazni, ali iz delovnega kroga, ki ti več ne prinaša navdiha.
Reči “ne” je izbira, da spet najdeš prostor za “da”:
da za počitek,
da za knjigo,
da za dolg sprehod,
da za čas z ljudmi, ob katerih si res ti.
Ko začneš reči ne tistemu, kar ne resonira s tabo, se življenje čudežno razjasni. Izgubi težo, zadiha. V tvoj dan se vrne lahkotnost, tista nevidna nit, ki te poveže s sabo – s svojo ženskostjo, notranjim mirom in nežno odločnostjo. November naj bo tvoj opomnik, da nisi tukaj, da bi bila vse za vsakogar. Si tukaj, da bi bila ti – pristna, umirjena, sijoča. Naj bo to mesec, ko postaviš meje z milino in samozavestjo, ko iz svojega urnika izbrišeš nepotrebne obveznosti in ko si vsak dan rečeš: “Danes izbiram mir.”
Morda se res zdi, da je “ne” majhna beseda, a v sebi nosi izjemno moč. In ko jo izrečeš z ljubeznijo do sebe, postaneš svobodna.
