Ob večerih, ko luna nežno razsvetljuje nebo, in v trenutkih, ko si vzamemo čas za dišeči čaj, tišino ali pogovor z mačko, se zgodi nekaj magičnega. Brez kadil, brez obredov, brez velikih besed. Samo ti in svet okoli tebe. In to je dovolj. Vse več žensk danes ponovno odkriva nekaj starodavnega, nekaj, kar vre iz zemlje, iz spominov prednic, iz srca. Ne gre za čarovništvo kot v filmih, temveč za življenje v stiku z naravo, z notranjo močjo, z elementi, ki nas obdajajo.
Magija je v malih stvareh. Ko si vzameš čas za dih. Ko pogledaš luno in ji šepneš željo. Ko začutiš zrak, ko stopaš bosa po travi. Ko zaupaš svojemu občutku. Ko skuhaš juho z ljubeznijo. Ko posadiš rožo. Ko se nehaš primerjati in začneš poslušati sebe. Ne potrebuješ kristalov, da bi bila čarobna (čeprav so lepi). Ne potrebuješ kadil, da bi bila sveta (čeprav lepo dišijo). Ne potrebuješ obredov, da bi bila povezana (čeprav je lepo, če si vzameš čas zanje). Tvoja moč ni zunaj – je v tebi.
A vendar – ko enkrat padeš v ta svet dišav, obredov in tišine, ki govori, razumeš, zakaj so se naši predniki vračali k temu znova in znova. Ko se dim kadila ovije okoli tvojih misli in jih počasi razveže. Ko prižgeš svečo, ne da bi pričakovala čudež – ampak si ga kljub temu ustvariš. To niso pravila, to je nežna bližina z dušo.
Spomladanski ritual za samozavest
Pomlad je čas prebujanja – narave in tudi nas. Preprosto naredi naslednje:
- Vzemi list papirja in zapiši tri stvari, ki jih občuduješ pri sebi. Brez zadržkov.
- Poišči prostor ob oknu ali zunaj na naravni svetlobi.
- Prižgi belo svečo. Če imaš pri roki kadilo ali rožmarin, ga nežno zakuri – ni nujno.
- Začuti stik s svojim telesom. Dotakni se svojega obraza, rok, srca.
- Ponavljaj v mislih:
“Sem svetloba pomladi. Moja energija raste. Zaupam si. Sem dovolj.” - Nato zmečkaj list, se mu nasmej in ga shrani v svoj dnevnik. Vsakič, ko te bo razjedel dvom, preberi ta spomladanski zapis.
Drage moje čarovnice, ni vam treba nositi klobuka – že dolgo ste čarobne. Hvala, ker to živite.
