Julij prihaja kot odgovor na tihe prošnje srca. Je mesečni misterij, ki nas ne uči skozi besede, temveč skozi občutke. Je čas, ko življenje samo postane duhovna praksa – ko nas zrela narava objame kot mati, zemlja zapoje svoje stare pesmi, in sonce nas s svojo zrelostjo opomni, da smo vse to že – vse, kar potrebujemo, že nosimo v sebi.
To ni le mesec svetlobe, je mesec notranjega razodetja. Vsak cvet, ki se odpre v julijski vročini, je ogledalo naših lastnih razcvetanj. Vsaka kaplja rose na jutranji travi je skrivno pismo, ki ga vesolje piše samo nam. In mi, če le znamo biti tiho, lahko slišimo. Julij ni za hitenje – je za poslušanje. Za polno prisotnost v telesu, za razumevanje govorice vetra, za spuščanje stare kože in sprejemanje novih oblik, ki prihajajo iz globin naše duše.
Morje v tem času ni le prostor, kamor gremo po sprostitev – je prvinska voda, ki nas spomni na izvor. Na to, kdo smo bile, preden smo postale vse to, kar danes mislimo, da moramo biti. Ko stojiš na obali in veter mrši tvoje misli, si najbližje resnici. Julijska svetloba zlato zariše tvoje sledi v pesek, a veš, da bo vse, kar ostane, občutek – tisti najtišji, a najmočnejši del tebe.
Julij vabi k preobrazbi. Njegove lunine noči niso naključne – v njih je povabilo k zdravljenju. Voda in luna skupaj mehčata tisto, kar je postalo pretrdo. Čustva se zlivajo, a to ni šibkost. To je najgloblja moč. To je očiščenje. To je alkimija ženske duše, ki v tišini sebe najde odgovore. Najlepše, najmehkejše, najresničnejše.
In ko se sonce pomakne proti ognjenemu Levu, se srce zbudi. Počasi, samozavestno, pogumno. Tisto, kar smo v prvi polovici meseca začutile, zdaj lahko izrazimo. Brez strahu. Brez potrebe po odobravanju. Julij nam reče: zdaj je čas, da stopiš v svet kot resnična ti. Kot ženska, ki čuti, ženska, ki ustvarja, in ženska, ki ve.
Ni več treba prositi za prostor. Ti si prostor. Ni več treba čakati na čudeže. Ti si čudež.
Naj bo ta mesec prehod. Obred. Intimna poezija tvojega obstoja. Naj te vodi srce, naj te neguje luna, naj te očisti morje in naj te pogreje sonce. Julij je sveto povabilo k temu, da se spomniš, kdo si bila, preden si pozabila. In kdo si zdaj, ko si pripravljena zasijati.
