Lughnasadh, ki ga praznujemo 1. avgusta, je eden od štirih večjih sabatov v kolesu leta in predstavlja prvega od treh praznikov žetve. Znano je tudi ime Lammas. Gre za čas obilja, zavedanja, notranje refleksije in močne povezave z naravo. Praznik je posvečen Bogu Lughu, sončnemu božanstvu in zavetniku umetnosti, ki nas spodbuja, da prepoznamo svoje talente in jih uporabimo zavestno.
To je čaroben trenutek, ko se ustavimo in pogledamo, kaj vse smo v zadnjih mesecih »posejali«, negovali in zdaj končno obiramo. Gre tako za dobesedno kot simbolno žetev – sadove našega dela, odločitev, misli in dejanj. Energije tega praznika so močne, svetle in polne sončne topline. Spominjajo nas, da vsak plod potrebuje svoj čas, da dozori. Zdaj je pravi trenutek, da se zahvalimo, delimo z drugimi in spustimo tisto, kar je zaključilo svoj ciklus. Lughnasadh nas uči sprejemanja naravnih ritmov življenja, cikličnosti in modrosti prepuščanja.
Moj Lughnasadh
Sedela sem na pesku, v tišini poletnega popoldneva. Ob meni je gorela sveča – droben plamen, ki je kljuboval vetru, a ga ni premagal. Ob sveči orakel, ki sem ga odprla s spoštovanjem in iskreno namero. Srce je bilo mirno, misli jasne. Bila sem tukaj in zdaj – z zemljo pod seboj in neskončnim modrim oceanom pred sabo. Lughnasadh me je letos ujel ob morju. In bolj kot kdaj koli prej sem začutila pomen tega dneva. Ne gre le za polja in plodove narave. Gre tudi za tisto, kar zorimo v sebi. Vse, kar smo v zadnjih mesecih sadili – v mislih, občutkih, namenih – zdaj prihaja na plano. Čas je, da to prepoznamo, poberemo, počastimo.
Sonce me je grelo, sol v zraku me je čistila, voda je šepetala modrosti, ki jih razume le duša. Poletje je bilo v polnem razcvetu, a v njem sem začutila tudi nekaj zaključujočega, nekaj svetega – kot dih, ki pride po dolgem izdihu. Ko sem pogledala proti horizontu, sem videla več kot le morje in nebo. Videla sem prehode, cikle, življenje samo.
V tem svetem prostoru sem se vprašala: “Kaj sem pridelala v sebi? Kaj naj spustim? In kaj želim odnesti s seboj naprej?”
Tukaj ni mask, ni hrupa. Samo jaz, plamen, orakel in ritmično dihanje valov. Zahvalila sem se soncu za svetlobo, vodi za očiščenje, vetru za svobodo in zemlji za stabilnost. In sebi – za pogum, da rastem, da čutim in da zaupam v tok življenja. Poletje je še tukaj, a v njegovem srcu že pleše duhovna priprava na novo poglavje. In jaz sem pripravljena.
Kako praznovati Lughnasadh
- Pripravi kruh ali sladice z lokalnimi in sezonskimi sestavinami. Kruh simbolizira življenje, obilje in delo naših rok.
- Uredi majhen oltar z žiti, sadeži, rumenimi cvetovi in simboli sonca. To je prostor zahvale in povezave z naravo.
- Meditiraj o svoji osebni rasti – kaj si ustvarila v tem letu? Kaj ti je uspelo? Kaj si pripravljena spustiti?
- Izvedi majhen ritual hvaležnosti zemlji – pojdi bosa po travi, objemi drevo ali samo izreci svojo zahvalo na glas.
Magične povezave
- Barve: zlata, rumena, oranžna – barve topline, moči in ustvarjalnosti
- Zelišča: rožmarin (jasnost, zaščita), sivka (mir, očiščenje), ognjič (zdravljenje, sončna moč)
- Kristali: citrin (obilje, energija), tigrovo oko (zaupanje, ravnovesje), karneol (ustvarjalnost, moč)
Lughnasadh je čudovit opomnik, da se ustavimo, ozremo nazaj in cenimo svojo pot. Je čas, ko rečemo »hvala« za vse, kar smo prejeli, in se z modrostjo pripravimo na prehod v drugo polovico leta. Naj bo tvoj Lughnasadh prežet s svetlobo, modrostjo in notranjim mirom.
