Marec: mesec vmes, ko se vse počasi prebuja

Marec je poseben mesec. Nikoli ne pripada popolnoma nobenemu letnemu času. Ni več prava zima, a tudi pomlad še ni zares tukaj. Je prostor vmes — tih prehod, skoraj neopazen premik iz mirovanja v gibanje. Narava točno ve, kako narediti ta prehod, brez naglice in brez dramatičnih sprememb. Eno jutro je še hladno in sivo, naslednje popoldne pa že diši po svetlobi, po zraku, ki obljublja nekaj novega. In prav tako se dogaja tudi v nas.

Po zimskih mesecih, ki so nas nehote povabili k umiritvi, razmisleku in več časa zase, marec prinese rahlo nemirnost. Kot bi se v telesu nekaj premaknilo. Pojavi se želja po novem začetku — ne nujno velikem, ampak dovolj močnem, da ga začutimo. Hkrati pa smo lahko še vedno utrujeni, počasnejši, bolj občutljivi kot običajno. Ta mešanica je popolnoma naravna.

Naše telo se prilagaja svetlobi. Dnevi postajajo daljši, sonce močnejše, in živčni sistem prejema signal, da se obdobje aktivnosti vrača. Več svetlobe pomeni več energije, a tudi več dražljajev. Zato marec pogosto ni mesec jasnosti, ampak mesec usklajevanja.

Ni čas za hitenje. Je čas za poravnavo s sabo.

Velika past marca je občutek, da moramo zdaj nadoknaditi vse. Da moramo sprejeti vse priložnosti, začeti vse projekte, reči »da« vsaki ideji, ki se pojavi. Energija res raste, vendar to še ne pomeni, da je smer že jasna. Včasih aktivacija samo pomeni, da se prebujamo — ne pa še, da moramo takoj delovati. Zato so v tem obdobju najmočnejše prav majhne stvari. Odpreti okna in spustiti svež zrak v dom. Pospraviti en kotiček, eno polico, eno torbo, ki že dolgo čaka. Narediti prostor, tudi simbolično. Premakniti telo, a nežno — sprehod, raztezanje, počasno gibanje, ki nas vrne nazaj vase.

In predvsem: izbrati eno namero za pomlad. Ne deset ciljev, ampak eno občutje, eno smer, ki jo želimo živeti.

Marec nas uči potrpežljivosti. Spominja nas, da rast nikoli ni glasna na začetku. Najprej se zgodi pod površjem, neopazno, skoraj tiho. Tako kot prvi popki, ki jih opazimo šele, ko so že skoraj razcveteni. Ni treba, da je vse odločeno. Ni treba, da imamo vse odgovore. Dovolj je, da začutimo premik. Marec ni prihod. Marec je prebujanje. In v tem počasnem vračanju svetlobe je nekaj izjemno nežnega — občutek, da se življenje znova odpira, a tokrat bolj zavestno, bolj umirjeno in morda tudi bolj naše kot kadarkoli prej.