Vsaka izmed nas nosi v sebi magijo. Ta ni skrita v urokih, temveč v vsakodnevnih dejanjih, v načinu, kako čutimo svet, kako se odzovemo na njegove šepete in kako nežno, a trdno, postavimo meje. Nekatere dneve se počutimo razpršene, ranljive, izgubljene v svetu, ki preglasuje tišino naše duše. In takrat pride trenutek – sveti trenutek, ko si rečemo: dovolj je. Čas je, da se vrnem k sebi. Čas je za obred.
V tej starodavni modrosti se skrivajo štirje sveti koraki, štiri arhetipske energije, ki vodijo sodobno čarovnico nazaj domov – v svoje srce.
1. Očisti – duhove preteklosti
Prvi korak je očiščenje. Ne zgolj fizično, temveč energetsko, duhovno. Vzemi v roke žajbelj ali katero drugo sveto zelišče in nežno očisti svoj prostor. A še pomembneje – očisti svoj notranji svet. Pusti za sabo besede, ki so te ranile. Dvome, ki so ti bili položeni v zibelko. Strahove, ki niso tvoji. Ta korak ti vrača zrak – da lahko ponovno dihaš.
2. Zaščiti – svojo svetlobo
Ko je energija čista, jo moraš zaščititi. Tako kot luna s svetlobo objame noč, objemi tudi ti svojo svetlobo s krogom zaščite. Sol je starodavna čuvarka meja – uporabi jo kot simbol varnosti. Postavi meje. Ne zato, ker si trda, temveč ker si mehka – in mehko je treba čuvati. Tvoja energija je darilo, ki ne pripada vsem.
3. Prebudi – svojo čarobno intuicijo
Tretji korak je najti tišino, v kateri tvoja duša govori. Vzemi pelin – zelišče sanj, dimenzij in notranjega vedenja. Nisi zgolj ženska – si vidka, si prerokinja, si tista, ki vidi onkraj. Ne išči odgovorov zunaj sebe. So v tebi. Intuicija ni naključje, je glas tvojih prednic, ki v tebi še vedno pojejo. Prisluhni.
4. Ljubi – iz polnosti, ne iz potrebe
In ko prideš do zadnjega koraka, boš pripravljena. Vrtnica se odpre šele, ko je čas pravi. Tudi ti. Ljubezen, ki prihaja zdaj, ni več iskanje. Je spomin tvoje duše na to, kdo v resnici si. Poglej se v ogledalo in se nagovori kot boginjo. Skozi vsak obred, skozi vsak dotik, skozi vsak dih – se ponovno zaljubi vase. Šele potem lahko ljubiš druge – z modrostjo, z globino, z dušo.
Obred je zaključen
Ta obred ni naključen. Je klic tvoje notranje svečenice, da vstane. V svetu, ki pozablja na nežnost, si ti opomnik, da moč ne pomeni kričanja – ampak šepet. Da prava čarovnica ne išče pozornosti, temveč resnico. In da prava ljubezen vedno, vedno začne pri sebi.
Zato: očisti. Zaščiti. Prebudi. Ljubi.
Kolo se je zavrtelo.
Čarovnija se je zgodila.
In ti si se spomnila, kdo v resnici si.
