Perimenopavza je obdobje pred nastopom menopavze, v katerem začnejo jajčniki postopoma proizvajati manj estrogena. Gre za prehodno fazo, ki lahko traja tudi do deset let pred zadnjo menstruacijo. Pogosto se začne med 40. in 45. letom, včasih pa tudi prej, pri nekaterih ženskah že konec tridesetih. Čeprav se perimenopavza običajno povezuje z vročinskimi oblivi in nerednimi menstruacijami, je pogosto spregledan njen vpliv na duševno zdravje.
Estrogen ni zgolj hormon, ki vpliva na reproduktivni sistem. Močno vpliva tudi na delovanje možganov, razpoloženje, spanje in celo način, kako zaznavamo stres. V obdobju perimenopavze, ko raven estrogena začne nihati, se zato lahko pojavijo presenetljivi psihološki simptomi – pogosto nenadni, nepričakovani in za žensko tudi skrb vzbujajoči, saj jih ne poveže s hormonskimi spremembami.
1. Nenadna tesnoba: tiha spremljevalka nihanja hormonov
Ena najpogostejših in hkrati najbolj spregledanih težav je nenadna anksioznost, ki nima nujno očitnega sprožilca. Gre za notranji nemir, ki se lahko izrazi kot tesnoba pred običajnimi opravili, panični občutki, pospešen srčni utrip (palpitacije) ali celo občutek stiskanja v prsih. Ženska, ki je prej veljala za umirjeno in samozavestno, se lahko nenadoma znajde v primežu misli, ki jih ne zna razložiti. To ni znak šibkosti – je biološki odziv na hormonske spremembe.
2. Razdražljivost in jeza: ko zmanjka potrpežljivosti
Spremembe razpoloženja v perimenopavzi so resnične in biokemično pogojene. Estrogen ima vlogo pri uravnavanju serotonina, nevrotransmiterja, ki vpliva na razpoloženje. Ko estrogen niha, se poruši tudi ta sistem. Rezultat? Razdražljivost, eksplozivni izbruhi jeze, napetost – pogosto brez resnega razloga. Nekaj, kar bi prej ženska preslišala ali ignorirala, zdaj postane povod za prepir. Telo je preobremenjeno, um pa utrujen.
3. Možganska megla: ko misli niso več jasne
Mnoge ženske poročajo o težavah s koncentracijo, kratkotrajnimi izpadi spomina in občutku, da “ne najdejo pravih besed”, kar povzroča veliko frustracije. Temu pravimo možganska megla (brain fog). Ni znak demence, ampak prehoden pojav, povezan z zmanjšanjem estrogena, ki sicer vpliva na področja možganov, odgovorna za spomin in pozornost. Lahko je zastrašujoče, vendar ni nevarno – in mine.
4. Žalostno ali depresivno razpoloženje
Vse več raziskav potrjuje povezavo med hormonskimi spremembami in depresivnimi simptomi. Pogosti so občutki žalosti, brezvoljnosti, izgube zanimanja za aktivnosti, ki so včasih prinašale zadovoljstvo. Pomembno je razlikovati med klinično depresijo in začasnim razpoloženjskim nihanjem zaradi perimenopavze. V vsakem primeru pa se je nujno posvetovati z zdravnikom, če ti občutki trajajo.
5. Zmanjšan libido: ne samo fizično vprašanje
Upad spolne želje je še en simptom, o katerem ženske redkeje spregovorijo. Razlogi so fizični – suhost nožnice, občutljivost tkiva, vendar tudi psihološki: utrujenost, spremembe v telesni samopodobi, čustvena oddaljenost, občutek bremena. Libido je tesno povezan z občutkom lastne vrednosti in harmonijo s partnerjem, zato je odprta komunikacija ključna.
6. Nespečnost in motnje spanja
Hormonske spremembe vplivajo tudi na kakovost spanja. Težave s spanjem, pogosto prebujanje (pogosto zaradi nočnih oblivov ali tesnobe), občutek neosveženosti zjutraj – vse to so simptomi, ki se pojavljajo v tem obdobju. In ker spanje vpliva na vse druge psihološke vidike, kot so zbranost, razpoloženje in čustvena stabilnost, postane nespečnost poglavitni vir dodatnega stresa.
Kaj lahko storimo?
- Priznajmo si, da nekaj ni kot prej. Normalizacija sprememb pomeni prvi korak k olajšanju.
- Pogovarjajmo se. S prijateljicami, z zdravnikom, s partnerjem. Perimenopavza ni sramota – je del naravnega življenjskega cikla.
- Vzemimo si čas zase. Skrb zase ni luksuz, temveč nujnost.
- Razmislimo o strokovni podpori. Psihoterapija, svetovanje, hormonsko nadomestno zdravljenje – vse to so možnosti, ki jih je vredno raziskati.
- Podpirajmo druga drugo. Ženska, ki prepoznava simptome pri sebi, je lahko luč tudi za druge.
Perimenopavza ni konec, ampak prehod. In kot vsak prehod prinese tudi priložnost: da ženska znova vzpostavi stik s sabo, razmisli, kaj jo osrečuje, in si – brez slabe vesti – reče: Zaslužim si mir, dobro počutje in ljubečo skrb – tudi (in predvsem) s svoje strani.
Če si v tem prepoznala sebe, si že na pravi poti.
