Že dolgo sem občudovala Roberta Redforda – za mene eden najlepših moških na svetu. Njegova lepota ni bila le v videzu, ampak v tistem, kako je nosil sebe: s stilom, nežnostjo, močjo in hranljivo tišino. Danes, ko veste – Robert Redford je odšel – je bolečina še močnejša, pa tudi hvaležnost za vse, kar nam je dal.
Življenje, uspehi, vzponi in padci
Robert Redford se je z začetki kot gledališki igralec prebil v Hollywood, kjer je osvojil srca z vlogami v filmih, kot so Butch Cassidy and the Sundance Kid, The Way We Were, The Great Gatsby. Ni bil le obraz – bil je tudi režiser, vizionar, ustanovitelj Sundance Instituta, podpornik neodvisnega filma. Kot režiser je prejel Oskarja za film Ordinary People, njegovo življenje pa je bilo polno tudi izzivov – izgube v družini, razpadi, borbe z lastnimi pričakovanji. A vsakič, ko se je svet zdel pretežak, je vzel kamero, pero, glas – in ustvaril nekaj novega.
Osebno življenje in seks simbol, ki je živel do konca
Bil je mož, oče, dedek – vendar je prava intimnost ostala skrivnostna, kot najlepši film, ki ga gledamo potihoma. Njegov seks simbolizem ni bilo nekaj kar je izkoristil, temveč čar, ki se je dotikal vsakega pogleda, vsake scene. Ko je odšel, je ostal – njegova lepota, ogenj, energija – v tišini filmskih arhivov, v šepetu oboževalcev, v plapolajočih sencah pokrajine, ki jo je ljubil.
Odhod, ki boli, hkrati navdihuje
Robert Redford je umrl mirno, v spanju. Ni bilo ostrega konca, ampak nežen izhod, kot zadnji prizor sijočega filma. In čeprav je telo odšlo, duša – umetniška, legitimna, nesmrtna – ostaja. Za mene bo vedno ostal več kot le obraz; ostal bo simbol, da privlačnost, iskrenost, integriteta in strast nikoli ne zbledijo. Ko bom gledala njegove filme, poslušala njegove intervjuje, čutila veter, ki ga je ljubil – tam bo on. In tam bom tudi jaz – njegova oboževalka.
