Malo se pocartajte, drage moje, ker si to zaslužite, pa tudi zato, ker smo si v srcu vse podobne. Punčke z veliko dušo.
Všeč mi je, ko se lahko ustavim in diham globoko. Ko zunaj začne piskati zaradi nižjih temperatur. Stisnem se v bundi in pomislim, da bi bil sneg zdaj čaroben.
Ali res mislite, da je Božiček moški? No, morda res, a njegova desna roka je prav gotovo ženska.
To je čas za klepet, da si prste segrejem na skodelici, v naslednjem prizoru pa sem že v svoji dnevni sobi, pod odejo in z zaveso lučk v obliki zvezd, ki me ponovno spominja, da je vredno ostati le v “tukaj in zdaj”, saj ostalo še pride, kajne?
Ta evforija z lučkami in okraševanjem me naredi mirno, daleč od stresa in ljudi, ki tu in tam poskrbijo, da je življenje težje.
Danes je moja inspiracija le namig za estetiko, vedno in povsod. Ker od nekdaj verjamem, da je lepota del našega življenja in je nujno potrebna.
Kavbojke so življenje.
Vse se spreminja, tudi stvari, ki izgledajo zabetonirane v času in prostoru. Težko se je ustaviti, pa vendar … Tu in tam le ujemite kakšen lep trenutek.
Vsi zaslužimo kanček pravljice in danes je moja inspiracija prav takšna: lepa, mila, dobra in mirna. Kot snežna odeja na najvišjem hribu.
Včasih lahko objamemo tudi sebe, s tem ni nič narobe. Morda je prav ta objem najbolj pristen.