Prav nič me ne bi čudilo, če bi se nekega dne, sredi najlepše bele, dnevne svetlobe, pojavil samorog in me naposled odpeljal visoko, visoko, nekam nad oblake. In povem vam, da nisem povsem prepričana, če bi prišla nazaj.
Končno model belih kavbojk, ki ni prosojen, ni preveč oprijet in je uporaben bodisi s petami ali nizkimi čevlji.
Potem pa se le ustavim in brzdam misli. Poskušam se močno nasmejati, zato, ker vse še pride. Kot sunek vetra, ki počisti moje nebo.
Ta bontonski slog me je prepričal že pred mnogimi leti in vedno imam občutek, da je primeren za vse priložnosti: službo, večerjo, dnevne izhode, sprehod s prijateljicami …
Dom je moj svet. Edini kraj, kjer se lahko usedem na fotelj in za seboj zaprem vsa vrata, vzamem knjigo, spijem najboljšo kavo in začnem razmišljati, da mi prav nič ne manjka.
Tako, drage moje, končno jo imam, ovito obleko kot se šika, in jo veselo tudi nosim!
Tako sem te dni na robu med realnostjo in snom. Visim nekje v zraku, tik ob čarobni luni in visoko nad krošnjami dreves, kot nezemeljsko bitje. In si vzamem več časa zase. Ker svet resnično lahko počaka.
Pike, nizki sandali, dolgo krilo in poletje v laseh. Tudi danes bi vam rada predstavila nekaj povsem nosljivega in enostavnega.
Tokrat se vse vrti okrog naravnega in želje, da se dopust ne bi nikoli končal.
Obožujem ta slog tako kot dolga krila in vedno imam občutek, da je prav obleka sredstvo, ki naredi žensko še privlačnejšo.